Tiskane izdaje
»Večji delež vrnjenih bi moral učinkovati kot odvračanje nezakonitih migracij,« je bilo sporočilo ministrov za notranje zadeve Unije na zasedanju v velikem vojvodstvu. Po podatkih evropskega azilnega urada je bilo lani v EU 660.895 prosilcev za zaščito. Podeljena je bila več kot trikrat manjšemu številu, 204.810 osebam. »Ljudem, ki potrebujejo zaščito, lahko ponudimo prostor in pomoč samo, če tiste, ki je ne potrebujemo, hitro vrnemo ali pa ti sploh ne pridejo,« je povedal nemški notranji minister Thomas de Maizière.
Uresničenih le 40 odstotkov odločb o vračanju
Kljub številnim odločbam članic EU o neupravičenosti do zaščite se njihovi organi spopadajo s številnimi težavami pri njihovem vračanju v domovine. Tako je uresničenih le okoli štirideset odstotkov odločb o vračanju. Vzroki so zdravstvene težave, logistični zapleti, pobegi. Poleg tega države, iz katerih prihajajo, denimo iz Pakistana, niso konstruktivne in ne sodelujejo z evropskimi organi. EU naj bi se zato bolj angažirala na zunanjepolitičnem področju. Na mizi je ideja, da bi razvojno pomoč afriškim državam, ki veljajo za varne, pogojevala s sprejemanjem njihovih državljanov.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, ki se je v Luxembourgu udeležil konference zunanjih in notranjih ministrov o begunski poti čez Balkan in vzhodno Sredozemlje, je napovedal, »da lahko pričakujemo drugi val, ki bo močnejši«. To je utemeljil s podatki z makedonsko-grške meje, ki jo je danes menda prestopilo 10.000 ljudi, in z razmerami v Srbiji, kjer da je 150.000 beguncev. Če bi se madžarski premier Viktor Orbán odločil za zaprtje meje s Hrvaško, bi v Sloveniji utegnile nastati težave. »Ti ljudje bodo nekam šli,« je povedal. Veliko da je odvisno od Nemčije in Avstrije.
