Tiskane izdaje
Bruselj − Odbor ministrov Sveta Evrope je danes sprejel prvi niz zavezujočih standardov za boj proti t. i. tujim terorističnim borcem. Sprejeli so dodatni protokol h konvenciji SE o preprečevanju terorizma. Na zasedanju, ki se ga udeležuje tudi zunanji minister Karl Erjavec, so po poročanju Slovenske tiskovne agencije med drugim obravnavali še poročilo o človekovih pravicah in krizo v Ukrajini.
V skladu s protokolom bodo morale države z zakonom prepovedati različne dejavnosti, vključno z namernim sodelovanjem v terorističnih skupinah, udeležbo na terorističnih urjenjih in potovanji v tujino z namenom terorizma. Predvideva tudi ves čas aktivno mrežo nacionalnih kontaktnih točk za hitro izmenjavo informacij, so sporočili iz Sveta Evrope.
Dodatni protokol dopolnjuje konvencijo SE o preprečevanju terorizma, ki jo je doslej podpisalo 44 od 47 držav članic Sveta Evrope, poroča STA.
Poleg tega so udeleženci današnjega zasedanja v Bruslju sprejeli tudi politično deklaracijo in triletni akcijski načrt o boju proti nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji, ki vodita v terorizem. Načrt predvideva niz ukrepov pod okriljem Sveta Evrope, ki naj bi bili v pomoč v boju proti radikalizaciji, tudi v šolah, zaporih in na spletu.
Erjavec: Protokol ustrezna podlaga za poenotenje
Minister Erjavec je izrazil prepričanje, da je dodatni protokol ustrezna podlaga za poenotenje pristopa k dodatnemu pravnemu urejanju boja proti terorizmu. Na tem področju po njegovih besedah ne zadostuje zgolj represivni odziv, temveč je treba skrbno obravnavati okoliščine, ki povzročajo tovrstne pojave.
Generalni sekretar SE Thorbjørn Jagland je poleg tega na zasedanju predstavil svoje drugo letno poročilo o stanju človekovih pravic v Evropi, ki razkriva nekatere pomembne pomanjkljivosti in skrb vzbujajoče trende, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Erjavec je potrdil zavezanost Slovenije varstvu človekovih pravic, vladavini prava in Evropskemu sodišču za človekove pravice.
Poleg tega je poudaril proaktivni pristop Sveta Evrope do krize v Ukrajini in predstavil pobudo Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana, ki se je aprila začela v okviru Procesa Brdo.
Pri tem je opozoril na pomembnost medsebojnega spoznavanja in izobraževalne mobilnosti, ki omogočata preseganje stereotipov, medsebojno spoštovanje in sožitje. Pozdravil je tudi odločitev SE za razglasitev evropskega dne za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki je bila sprejeta na pobudo Slovenije, ter se državam članicam zahvalil za podporo.
Izzivi Jugovzhodne Evrope
Na zasedanju je dosedanja predsedujoča odboru ministrov Sveta Evrope Belgija predsedovanje predala Bosni in Hercegovini, ki bo odboru ministrov predsedovala prihodnjih šest mesecev.
Ministri so zasedanje začeli v ponedeljek zvečer z delovno večerjo. Osrednja tema je bila Trenutni izzivi in razvoj dogodkov v Jugovzhodni Evropi. Erjavec je v svojem nastopu poudaril, da je regija v zadnjih dvajsetih letih dosegla izjemen napredek, ključna pa ostaja evroatlantska perspektiva regije.
Obenem je opozoril, da regija še vedno ni ireverzibilno stabilna, saj še vedno obstajajo nerešena vprašanja, ki – če ostanejo nerešena – lahko vplivajo na stabilnost. Treba je spodbujati konstantno dinamiko širitvenih korakov, naslavljati in reševati preostala nerešena vprašanja. Stanje na mestu namreč ni možnost, na kar opozarjajo tudi zadnji dogodki v Makedoniji, so še sporočili z MZZ.
