Atene – Nastop predsednika vlade Aleksisa Ciprasa pred evropskimi parlamentarci v Bruslju so v Grčiji spremljali s podobno strastjo kot tekme svoje nogometne reprezentance v njenih najboljši časih, ko je leta 2004 s popolnoma negledljivo obrambno igro osvojila evropski naslov.
Cipras je v evropski parlament prispel precej bolj »ofenzivno« razpoložen in tudi z bistveno več šarma, kot ga je na evropskem prvenstvu na Portugalskem premogla njegove nogometna reprezentanca. A v boju s trd(n)o evropsko obrambo, ki ima na svoji strani tudi sodnika in velik del publike, ki so jo mediji s ksenofobnim napihovanjem stereotipov in ekonomskim zavajanjem v širokem loku odtujili od grške tragedije, Cipras tako rekoč ni imel nobenih možnosti.
In to kljub temu da je grški voditelj na letalo za Bruselj prvič v zadnjih nekaj mesecih sedel s povrnjeno samozavestjo, posledico nedeljskega referenduma, kjer je Sirizina vlada dobila skoraj absolutno »zaupnico« grškega ljudstva in s tem, kot pravi grški politični analitika Janis Kimporopolus, dobila »mandat za radikalne poteze«. Takšne poteze, kot jih ne Cipras ne njegov odstopljeni finančni minister Janis Varufakis nista hotela potegniti. A osorna, ošabna, ponižujoča in popolnoma neempatična politika Evropske unije do Grčije je imela silovite posledice. Evropska ideja je v Grčiji izgubila velik del svojega smisla. Enako velja za evrsko območje.
(Aleksis Cipras v evropskem parlamentu. Foto: Vincent Kessler/Reuters)
Sirizina vlada, ki je na januarskih predčasnih parlamentarnih volitvah stavila na obstanek Grčije v evrskem območju in nasploh na grško »evropsko zgodbo«, se je zato znašla v precejšnjem in politično popolnoma neugodnem precepu. Njeno razširjeno volilno telo – 61,3 odstotka ljudi, ki so v nedeljo glasovali proti dogovoru s trojko posojilodajalcev − je namreč Ciprasu in tovarišem podalo jasno sporočilo: korak nazaj ni več mogoč.
In to, ko je dejal, da je bila »njegova dežela uporabljena za varčevalni eksperiment, ki je, to moramo priznati, propadel«, je Cipras hotel povedati tudi evropskim parlamentarcem, čeprav je kasneje politično korektno dodal, da so se grški volivci pogumno odločili v prid Evropski uniji, in ne za prekinitev pogajanj.
OXI kot odgovor na pet let uničevanja države
»Po nedeljskem referendumu so se stvari za Sirizo zelo spremenile. Večinski in močni grško OXI (ne) je bil odgovor na pet let uničevanja države, na dolga leta finančne vojne in izčrpavanja. Po mojem mnenju je bil to tudi ne današnji neoliberalni Evropi in klic k solidarnosti, hkrati pa je čas, da začnemo resno razmišljati o izstopu iz evrskega območja. Mislim, da rešitev za Grčijo v obstoječem evropskem sistemu ne obstaja,« pravi Aris Hacistefanu, avtor kultnih dokumentarnih filmov Katastroika, Dolgokracija in Fašizem Inc., ki je v dneh pred referendumom na svoji spletni strani www.info-war.gr vestno beležil medijske laži in se nanje aktivno odzival. Aris pravi, da je odgovornost Sirizine vlade zdaj še bistveno večja, kot je bila pred nedeljo. Tega bi se, dodaja, morali zavedati tudi v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah.
Da je nedeljska suverena zmaga nasprotnikov (ponujenega) varčevalnega dogovora z evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom delno presenetila tudi vodstvo Sirize same, nam je že v ponedeljek potrdil član njenega vodstva in dodal, da se je za grško vlado s tem že tako ozek pogajalski prostor še dodatno skrčil.
Kdo se bo prvi odločil
Zdi se, da po današnjem Ciprasovem nastopu v evropskem parlamentu ne bo nič drugače. Kljub jasnemu mandatu, ki ga je dobil od grškega ljudstva, se poniževanje nadaljuje, čas pa se hitro izteka. Če zaključimo v nogometnem slogu: Grčija te tekme preprosto ne more zmagati. Lahko pa (evropski) teren kot moralna zmagovalka zapusti z dvignjeno glavo. A že srednjeročno bi to za na vseh ravneh izčrpano državo pomenilo tako ekonomsko kot politično vrenje na najvišjih možnih temperaturah. Nekdo se bo preprosto morali prvi odločiti. (Od)ločiti?