Množični pohod na Zahod brez vizumov

Zaradi olajšanja turističnega potovanja »brez povratnih vozovnic« v Evropsko unijo nastajajo težave.

Objavljeno
22. februar 2018 18.34
Boris Čibej
Boris Čibej

Niti leto še ni minilo od takrat, ko je Bruselj državljanom Gruzije in Ukrajine odpravil vizume za turistična potovanja v članice EU. Svoboda potovanja je razveselila tamkajšnje prebivalce, hkrati pa je povzročila negativne posledice in negodovanja tako na Zahodu kot v teh dveh državah.

Da bruseljski ukrepi niso večni, lahko prvi na svoji koži občutijo gruzijski državljani, ki so jim vizume za trimesečna turistična potovanja v EU odpravili 28. marca lani. Na nedavni münchenski varnostni konferenci je nemški notranji minister Thomas de Maizière povedal, da je gruzijskega zunanjega ministra Mihaila Džanelidzeja osebno posvaril, da lahko Unija brezvizumska potovanja za njegove državljane tudi odpravi. »Vse je odvisno od Gruzije,« je izjavil nemški minister. Novinarjem je povedal, da si sam tega ne bi želel, toda po njegovih besedah se povečuje tako število tistih Gruzijcev, ki se po treh mesecih ne vrnejo domov, kot tistih, ki zaprošajo za azil, hkrati pa da je vse več kaznivih dejanj, ki jih v Nemčiji povzročajo prišleki iz Gruzije.

Gruzijske prošnje za azil

Na notranjem ministrstvu te države, ki ima okoli 3,7 milijona prebivalcev, so že lani poleti priznali, da se je tri mesece po odpravi vizumov v Evropi »izgubilo« že okoli tri tisoč njihovih državljanov, do oktobra pa se je to število povečalo že na 10.000 ali več. Njihov zunanji minister Džanelidze je povedal, da je do zdaj svobodni vstop v EU izkoristilo 220.000 Gruzijcev, hkrati pa je priznal, da so nemška opozorila utemeljena. Lani se je po njegovih podatkih število gruzijskih državljanov, ki so v Uniji zaprosili za azil, povečalo na 10.455, to je 35 odstotkov več kot predlani.


Nemški notranji minister Thomas de Maizière. Foto: AFP

V Tbilisiju nikakor nočejo, da bi Bruselj odpravil brezvizumski režim, zato so Berlinu predlagali, naj Gruzijo razglasi za varno državo, kar bi pomenilo, da Gruzijci v Nemčiji ne bi imeli več pravice prositi za azil, hkrati pa bi gruzijske oblasti privolile tudi v to, da bi se njihovi državljani pred odhodom na Zahod elektronsko registrirali, tako kot morajo to na primer storiti slovenski državljani, preden se odpravijo na turistični obisk ZDA. Pravosodna ministrica Teja Culukijani je Gruzijce pozvala, naj ne zlorabljajo svobode potovanja, ker bodo s svojim početjem povzročili, da bodo njihovi sodržavljani izgubili možnost svobodnega potovanja po Evropi. Predsednik države Georgij Margvelašvili pa je za evropsko negodovanje obtožil »rusko propagando«. Po njegovih besedah je ta kriva, da zahodni mediji tako negativno poročajo o gruzijskih prišlekih, ker da se politiki v Moskvi ne morejo sprijazniti z uspehi, ki jih je njegova država dosegla kot »vodilna v vzhodnem partnerstvu EU«.

Ukrajina izgublja prebivalstvo

V nasprotju z Gruzijici ukrajinskih državljanom, ki lahko kot turisti brez vizumov v EU potujejo od 11. junija 2017, takšnih neposrednih groženj o ukinitvi te pravice še niso slišali. V njihovih medijih so se konec lanskega leta pojavile informacije, da Bruselj grozi, kako bo ukinil brezvizumski režim z Ukrajino, ker ni izpolnila vseh obljubljenih pogojev, takrat pa je bila EU še posebno zaskrbljena, ker se je ukrajinski parlament pripravljal na sprejetje zakona, ki bi resno ogrozil neodvisne preiskave proti vseprisotni korupciji v državi. A konec prejšnjega tedna je veleposlanik EU v Kijevu Hugues Mingarelli izjavil, da Ukrajincem ne grozi ponovna uvedba vizumov, ker da je njihova država izpolnila večino pogojev, ki jih je Bruselj postavil, ko je uvajal te potovalne olajšave. Poleg borbe proti korupciji so bili po njegovih besedah med njimi tudi zagotavljanje varnosti na mejah države, spoštovanje pravne države in učinkovita migracijska politika. »Danes ni vzroka, da bi imela Ukrajina s tem probleme,« je v pogovoru za ukrajinsko novičarsko spletišče Realist povedal francoski diplomat.


Pred dnevi so bili v Kijevu množični protesti, ki jih je organizirala stranka nekdanjega gruzijskega predsednika in vodje ukrajinske opozicije Mihaila Sakašvilija. Foto: AFP

Za sedanje oblasti v Kijevu je bila odprava evropskih vizumov za ukrajinske državljane eden od njenih velikih mednarodnih dosežkov. A ti imajo tako pluse kot minuse, je pred dnevi priznal ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin. Po njegovih besedah je bila tudi ukinitev evropskih vizumov eden od vzrokov, da je Ukrajino lani zapustilo več kot milijon državljanov. »Ko vsak mesec 100.000 ljudi odide iz Ukrajine, to ni zgolj vprašanje tega, ali so tam boljši zaslužki, ampak postane problem dojemanja prihodnosti in kakovosti življenja,« je povedal prvi mož ukrajinske diplomacije. Po njegovem ne bo dobro za Ukrajino, če se ta trend ne bo ustavil.

Ukrajina že brez množičnega odhajanja v tujino izgublja prebivalstvo, ki ga je bilo konec lanskega leta 42,38 milijona, lani pa se je na 100 umrlih rodilo le 63 novih Ukrajincev. Po uradnih podatkih okoli pet milijonov Ukrajincev dela v tujini, od tega največ, 36 odstotkov, na Poljskem, četrtina jih je na začasnem delu v vzhodni sosedi Rusiji, ki zdaj uradno velja za sovražno državo, po pet odstotkov jih je tako na Češkem kot v Nemčiji, trije odstotki pa so našli delo v Italiji.

Ukrajinski veleposlanik v Varšavi Andrej Dešica je pred kratkim izjavil, da poljsko gospodarstvo cveti prav zaradi ukrajinskih migrantov, ki »imajo dober sloves in se trudijo za razvoj tukajšnjega gospodarstva, čeprav od poljskih oblasti ne dobijo nikakršne socialne pomoči«. Minister Klimkin pa je potožil, da se številni ukrajinski otroci zdaj učijo poljščine, ker si želijo, da bi se preselili na Poljsko. »Spomnim se, kako sem enkrat obiskal poljsko šolo v Ivano-Frankovsku, kjer imajo 24 poljskih razredov, v katerih ni skorajda nobenega Poljaka,« je dejal ukrajinski zunanji minister.