Tiskane izdaje
Dunaj − Val beguncev se iz Madžarske pomika proti drugim članicam Evropske unije, pri čemer je ciljna destinacija mnogih Nemčija.
Na Dunaj je včeraj z vlakom pripotovalo 3650 migrantov, kar je po podatkih avstrijske policije največ doslej. Avstrijske oblasti po navedbah tiskovne agencije AP priznavajo, da jih je naval migrantov presenetil, in da nanj niso bile ustrezno pripravljene. »Še vedno ugotavljamo, koliko med njimi jih je iskalcev azila,« je po navedbah tiskovne agencije AFP pojasnil predstavnik avstrijske policije Patrick Maierhofer. Po navedbah agencije APA pa je od 3650 migrantov le šest Afganistancev zaprosilo za azil v Avstriji, medtem ko nameravajo ostali nadaljevati pot proti drugim članicam Evropske unije, zato so številni med njimi noč preživeli na dunajski železniški postaji Westbahnhof.
Nemška policija je od ponedeljka zjutraj na južni meji z Avstrijo registrirala rekordnih 3500 prihodov migrantov, piše agencija AFP. Samo v policijsko okrožje Münchna, ki se razteza od bavarskega glavnega mesta do meje z Avstrijo, je do danes prispelo vsega skupaj 2200 beguncev, medtem ko z železniških postaj v Stuttgartu in Frankfurtu poročajo o prihodu dodatnih 200 beguncev, piše STA. V Nemčiji se sicer pripravljajo na nove prihode − iz Salzburga je glede na navedbe avstrijske policije na poti proti Nemčiji še približno 2000 migrantov.
Nemški policist in begunci pred železniško postajo v Münchnu. Foto: Christof Stache/AFP Photo
Nepričakovano visoko število migrantov je v zadnjih tednih prispelo tudi v Belgijo, kjer je v Bruslju, nedaleč od centra za procesiranje beguncev, zraslo začasno taborišče, v katerem je nastanjenih približno tisoč ljudi. Da se število vloženih prošenj za azil bliža tedenskemu rekordu, pa je sporočila tudi Švedska, kjer je prejšnji teden za azil zaprosilo 3610 ljudi, med njimi skoraj polovica sirskih državljanov, približno četrtina pa mladoletnikov, ki so v državo pripotovali brez spremstva odraslih.
Nemčija, ena najbolj priljubljenih destinacij za begunce − letos pričakujejo 800.000 prošenj za azil −, je sicer prejšnji teden za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v Unijo. Madžarske oblasti so to potezo ostro kritizirale in dejale, da nelegalnim imigrantom vlivajo upanje, kljub temu pa včeraj beguncem, ki so obtičali na železniški postaji v Budimpešti, naposled prenehale preprečevati pot iz države in jim dovolile, da se vkrcajo na vlake za Avstrijo in Nemčijo, čeprav mnogi med njimi niso imeli ustreznih dokumentov.
Foto: Leonhard Foeger/Reuters Pictures
Glavno železniško postajo v Budimpešti so danes sicer zaprli, pred tem pa so madžarske oblasti odredile, da morajo izprazniti. Kot so sporočile, vlaki železniško postajo Keleti do nadaljnjega ne bodo zapuščali. Policija je nato začela odstranjevati več sto migrantov, ki čakajo svojo priložnost, da se vkrcajo na vlak za Avstrijo ali Nemčijo. Pri tem je izbruhnilo glasno negodovanje − migranti vzklikajo »Nemčija, Nemčija!«, »Svoboda, svoboda!« in »Merkel«. Postajo so približno uro zatem znova odprli, a vanjo ne spustijo beguncev.
Madžarske oblasti so pozneje tudi napovedale, da bodo odslej registrirale vse pribežnike in ekonomske migrante vrnile v državo, iz katere so vstopili na Madžarsko. Zunanji minister Péter Szijjártó je tudi dejal, da Budimpešta ne podpira sistema kvot za porazdelitev migrantov, rekoč, da tovrsten sistem zgolj spodbuja migrante in tihotapce ljudi.
Foto: Laszlo Balogh/Reuters Pictures
Še vedno nadzor na cestah
Pred železniško postajo na Dunaju se je včeraj zbralo tisoče ljudi, ki so z vzkliki »Begunci so tukaj dobrodošli!« izražali podporo migrantom. »Ti ljudje potrebujejo pomoč, prihajajo iz groznih razmer, mi pa ne bi smeli pomišljati o tem, ali naj jim pomagamo,« je dejal Ottwin Schober, eden od udeležencev shoda. Medtem so se višji predstavniki avstrijske vlade včeraj udeležili cerkvene slovesnosti za 71 žrtvami tragedije, ki se je na avstrijskih cestah zgodila v četrtek. V okviru preiskave tragične smrti sirskih beguncev so sicer aretirali dva nova osumljenca - enega so prijeli v Bolgariji, drugega pa na Madžarskem. Že pred tem so aretirali pet ljudi, domnevno manj pomembne člane ene od številnih tolp, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi v EU.
Avstrijske oblasti sicer na cestah na Gradiščanskem, v bližini madžarske meje, še vedno izvajajo poostren nadzor prometa, v upanju, da bi tako stopili na rep morebitnim tihotapcem ljudi. V okviru boja proti trgovcem z belim blagom policija na pomembnejših mejnih prehodih, na obmejnem območju pa tudi na glavnih meddržavnih prometnicah ustavlja in preiskuje tovornjake in druga večja vozila. Odkar so začeli izvajati nadzor so v vozilih na avstrijskih cestah sicer našle že več sto migrantov, zaradi suma trgovine z belim blagom pa so pridržali najmanj pet ljudi. Novi varnostni ukrepi sicer še naprej povzročajo težave v prometu in zastoje − na nekdanjem mejnem prehodu Nickelsdorf-Hegyeshalom, od koder so včeraj poročali o 50-kilometrskem zastoju, danes poročajo o manjši, le 6-kilometrski koloni vozil.
Članice EU še vedno razdeljene
Letos je meje Evropske unije prečkalo rekordno število ljudi, ki bežijo pred konflikti v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je pred kratkim sporočil, da je število beguncev in migrantov, ki so se v upanju na boljše življenje v Evropi letos podali na tvegano pot prek Sredozemskega morja, že preseglo 300.000, kar je bistveno več kot lani, ko je v celotnem letu Sredozemlje prečkalo skupno 219.000 ljudi.
Migranti v Gevgeliji. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters Pictures
Med januarjem in julijem je obale Grčije doseglo skoraj 200.000, italijanske obale pa približno 110.000 beguncev, večinoma tistih, ki bežijo pred vojno v Siriji. A doseči staro celino ni lahka naloga. Na tvegani poti prek Sredozemlja je samo do konca avgusta ugasnilo več kot 2700 življenj. Lani je Sredozemlju umrlo ali izginilo 3500 ljudi.
Zaostrovanje begunske krize je razdelilo članice Evropske unije − voditelji zahodnih članic pozivajo k večjim prizadevanjem za rešitev krize, članice na jugu in vzhodu Unije, ki se soočajo z največjim navalom migrantov, pa opozarjajo, da so komajda kos nalogi. Notranji ministri držav članic EU se bodo 14. septembra sestali na izrednem zasedanju, katerega cilj bo pripraviti boljši odgovor povezave na migrantsko krizo v Evropi.
