Na Otoku vstopajo v svet negotovosti

Pred referendumom premier Cameron Škote svari pred »skokom v temo« in opozarja, da bo skupaj bolje.

Objavljeno
11. september 2014 01.03
Maja Jaklič, Delo.si
Maja Jaklič, Delo.si

Edinburgh – Modro-belih zastav s podobo Andrejevega križa te dni ne razobešajo le na Škotskem, ampak tudi drugod po Veliki Britaniji, le da tam z njimi ne izražajo podpore škotski neodvisnosti. Namesto tega severnim bratom sporočajo, naj ostanejo del Združenega kraljestva.

Natanko teden dni pred referendumom sta kampanji tako ene kot druge strani v polnem zagonu. Obe spodbujajo rezultati zadnjih raziskav javnega mnenja, ki so še pred nekaj dnevi napovedovale lahko zmago taboru nasprotnikov neodvisnosti. Ta trend se zdaj spreminja. Po podatkih agencije TNS Scotland so privrženci in nasprotniki samostojne Škotske skorajda izenačeni, raziskava agencije YouGov pretekli konec tedna pa je celo pokazala, da vodijo zagovorniki neodvisnosti. Razpad več kot 300 let stare zveze se zdi realna možnost.

Škotska aktivistka in producentka Ruth Millar nad zamislijo o razhodu z Londonom sprva ni bila navdušena, saj se je, kot pravi za Delo, bala neznanega. Prav ta strah, ki ga delijo mnogi Škoti, so po njenih besedah s pridom izkoristili zagovorniki tabora Bolje nam je skupaj. A ko se je poglobila v referendumsko vprašanje, so se njeni dvomi razblinili. Ugotovila je, da torijci in »novi laburisti«, kot imenuje stranko, ki jo je nekoč podpirala, zagovarjajo drugačna stališča od tistih, za katera se zavzema – med drugim za ohranitev škotskega izobraževalnega in zdravstvenega sistema ter sociale. K njenemu prestopu na stran zagovornikov škotske neodvisnosti sta pripomogli tudi vprašanji imigracij in jedrske oborožitve, glede katerih se pogleda Škotov in Angležev menda močno razlikujeta. »Zame je to odločilen trenutek v zgodovini Združenega kraljestva. Dobili smo priložnost, da korenito spremenimo našo ustavo, kar je navdihujoče,« je povedala.

Vzdušje na Škotskem je naelektreno – malodane vsi govorijo o referendumu, mnogi z optimizmom, pravi. »Ljudje so združeni, opaziti je zelo malo napetosti, z izjemo nekaj jeze in zmede pri naših angleških prijateljih, a če smo iskreni, se s temi čustvi srečujemo že stoletja.« Splošno prepričanje je, da bo referendum o neodvisnosti uspel, dodaja.

Čeprav je bil še pred nekaj tedni prepričan, da predlagatelji neodvisnosti nimajo možnosti za zmago, zdaj to možnost dopušča tudi John Curtice, profesor na glasgowski univerzi Strathclyde in eden vodilnih komentatorjev škotske politike. »Ko raziskave javnega mnenja pokažejo, da je razmerje 50:50, je seveda možno, da bo referendum potrjen,« pravi za Delo.

Naraščanje podpore škotski neodvisnosti pripisuje predvsem dvema dejavnikoma: po eni strani uspehom kampanje za samostojnost, ki je, kot kaže, volivce prepričala o enem ključnih vprašanj – da bo neodvisna Škotska uspešnejša; po drugi strani pa vse večjemu skepticizmu Škotov do trditev nasprotnega tabora. Ta je po Curticeovi oceni izgubil nekaj kredibilnosti, predvsem s prepričevanjem volivcev, da samostojna Škotska ne bo mogla obdržati funta. Po zadnjih raziskavah že 51 odstotkov vprašanih meni, da je to le prazna grožnja, je dejal. Vse več ljudi je tudi prepričanih, da nasprotniki neodvisnosti v svojih trditvah glede referenduma in njegovih posledic niso iskreni.

London snubi sever Otoka

A v Londonu ne nameravajo stoično opazovati, kako jim Škotska polzi iz rok. Voditelji treh največjih strank na Otoku – konservativni premier David Cameron, njegov namestnik in vodja liberalnih demokratov Nick Clegg ter vodja opozicijskih laburistov Ed Miliband – so napovedali boj za vsakega volivca ter sklenili, da preskočijo svoje včerajšnje obveznosti v parlamentu in se namesto tega raje odpravijo na sever. Naraščanje podpore škotski neodvisnosti je tudi strankam z nasprotnih bregov ponudilo priložnost, da najdejo skupni jezik, in zgrabile so jo z obema rokama. »Ne strinjamo se glede številnih vprašanj,« je priznal premier Cameron, »strinjamo pa se, da je za Združeno kraljestvo bolje, če ostanemo skupaj,« je dodal.

Še pred obiskom Škotske je tamkajšnje volivce znova pozval, naj prihodnji teden na referendumu zavrnejo neodvisnost oziroma, kot jo je označil, »skok v temo«. »Nihče na Škotskem ne sme dvomiti: resnično želimo, da ostanete, nočemo, da bi naša družina narodov razpadla,« je zapisal v časopisu Daily Mail. Stranke, ki zagovarjajo ohranitev skupne države, so že razkrile načrt, ki bo Škotski, če se bo izrekla proti neodvisnosti, podelil več avtonomije nad davčno politiko in porabo javnega denarja.

In kaj bo sledilo, če bo Škotska kljub prizadevanjem Westminstra podprla neodvisnost? »Združeno kraljestvo severno in južno od meje bo v šoku, saj je večina še pred nekaj dnevi mislila, da bodo Škoti glasovali proti,« pravi Curtice. Južno od meje se bodo ukvarjali predvsem z vprašanji, kaj to pomeni za Camerona in volitve maja prihodnje leto ter komu pripisati krivdo. Najverjetneje se bo povečala tudi podpora britanski evroskeptični stranki UKIP, kar bo prineslo negotove posledice. Severno od meje se bodo številni škotski politiki, ki so zdaj člani britanskih strank, ukvarjali z vprašanjem, kako ohraniti politično kariero, tako eni kot drugi pa z odzivom finančnih trgov. Kot se je pokazalo že ob zdajšnjem naraščanju podpore referendumu, zaradi katerega je močno zdrsnil funt, ta ne bo dober, a to bo po besedah Curticea tako britansko kot škotsko vlado prisililo, da bosta hitro rešili vprašanje valute. »Vstopamo v zelo negotov svet.«