Tiskane izdaje
Bruselj – Deset dni pred začetkom zaslišanj kandidatov za evropske komisarje v ekipi Jean-Clauda Junckerja je v evropskem parlamentu že znan okvirni scenarij za preizkus njihove primernosti za visoke bruseljske položaje.
Komisarji bodo pred pristojnimi odbori zaslišani med 29. septembrom in 7. oktobrom. Za predlagano slovensko komisarko Alenko Bratušek, ki bo v Junckerjevi prevzela podpredsedniški položaj za energetsko unijo, sta pristojna parlamentarna odbora, ki se ukvarjata z okoljem in energijo. Zaslišanja bodo trajala tri ure, Bratuškova bo na vrsti v ponedeljek, 6. oktobra, popoldne. Kandidatom je bil po pošti že poslan poseben vprašalnik z vprašanji in podvprašanji. Vsakdo je dobil dva sklopa splošnih vprašanj, enakih za vse, in še najmanj tri sklope, povezane s področjem, za katerega kandidirajo.
Pri splošnih vprašanjih so parlamentarci pisno vprašali kandidate, kako bodo pripomogli k uresničevanju strateških ciljev komisije in kako bodo sodelovali s parlamentom. Bratuškova bo pri vprašanjih, pripravljenih zanjo, morala, denimo, odgovoriti, katere bodo njene prednostne naloge in kako bo zagotovila enotno stališče EU do mednarodnih pogajanj o podnebju.
Prihodnji teden bodo kandidati morali odposlati pisne odgovore, pri njihovi pripravi lahko pričakujejo pomoč bruseljskega strokovnega aparata. Kandidati za komisarje bodo po kratkem četrturnem predstavitvenem nastopu odgovarjali na ustna vprašanja članov odborov. Zaslišanja so v angleškem jeziku, vendar kandidati lahko odgovarjajo tudi v maternem jeziku, predvsem kadar jim postavljajo vprašanja poslanci iz njihovih držav.
Zaslišanja v evropskem parlamentu so zelo pomembna, saj so menda eden od glavnih vzvodov nadzora nad evropsko komisijo. Za številne kandidate je težava, da so le nekaj tednov pred zaslišanji izvedeli, katere naloge naj bi prevzeli, in niso strokovnjaki za področje, ki naj bi ga vodili. Med poslanci pa so tudi nekdanji evropski komisarji in parlamentarci z dolgoletnimi izkušnjami. Poslanci lahko glasujejo le o komisiji kot celoti, vendar bi njihovo negativno mnenje utegnilo biti usodno za kandidate.
Odbor bo na podlagi zaslišanj napisal mnenje. Z njim bodo seznanjeni vodje odborov in vodstva političnih skupin v evropskem parlamentu. Če bi bilo poslansko mnenje negativno, bi pred glasovanjem o celotni komisiji Juncker lahko predlagal zamenjavo resorja za kandidata ali od članice zahteval, naj v Bruselj pošlje drugega kandidata. Neupoštevanje mnenja parlamenta bi lahko povzročilo težave pri potrjevanju celotne komisije. Nezanemarljivo vlogo bi lahko imele širše politične kupčije.
Za najbolj kočljivega velja španski kandidat Miguel Arias Cañete, ki naj bi prevzel komisarski položaj za energijo in podnebje. Ker je tudi lastniško povezan z naftno industrijo, je že napovedal prodajo delnic. Tudi prihodnji britanski komisar Jonathan Hill (finančne storitve) bo pod posebnim drobnogledom, ker je povezan z bančnim lobijem.
O Bratuškovi poslanske skupine načelno trdijo, da bodo počakale na zaslišanje. V socialističnem taboru so že omenjali postopek njenega imenovanja kot razlog za skrb. Po drugi strani je vodja »njenih« liberalcev Guy Verhofstadt zatrdil, da ni nič nenavadnega, če se politik sam predlaga za komisarsko funkcijo.
