Tiskane izdaje
Tik pred smrtjo je mladi slovaški novinar preiskoval povezave med razvpito kalabrijsko mafijsko združbo 'Ndràngheta in vrhom slovaške oblasti. O tem je pripravljal članek, ki je bil nemara razlog za njegovo likvidacijo. Danes je bilo zadnje, še nedokončano delo preiskovalnega novinarja, posthumno objavljeno.
Po umoru 27-letnega slovaškega novinarja Jána Kuciaka in njegovega enako starega dekleta Martine Kušnírove se je v slovaških medijih pojavilo več verzij tega, kdo bi lahko bil storilec oziroma naročnik njegovega umora. Sprva so kot enega od glavnih osumljencev omenjali slovaškega poslovneža Mariána Kočnerja, čigar domnevno pranje denarja prek malteških davčnih oaz je razkrival ubiti preiskovalni novinar. Kočner je namreč lani jeseni poskrbel, da se je znašel med osumljenci, ko je po vrsti člankov, ki so razkrivali njegove sumljive davčne posle, Kuciaku sporočil, da so ga »začeli zanimati novinarjevi starši in sorodniki«.
A v zadnjih dnevih so tako slovaške oblasti kot kolegi ubitega preiskovalnega novinarja preusmerili pozornost na eno najbolj razvpitih italijanskih združb organiziranega kriminala 'Ndràngheta, ki je razpredla lovke tudi na Slovaškem, z njeno dejavnostjo v tej državi in povezanostjo z vodilnimi predstavniki tamkajšnje oblasti pa se je v zadnjem času ukvarjal ubiti novinar.
Nedokončani članek
Danes so na slovaškem novičarskem spletišču Aktuality, za katero je zadnja tri leta delal Kuciak, objavili njegov nedokončani članek, v katerem je poskusil razkriti, kako so člani 'Ndràghete, ki so bežali pred roko pravice v Italiji, po padcu železne zavese preselili posle na Slovaško, kjer so našli partnerje tudi med lokalnimi veljaki, tesno povezanimi z vrhom slovaške oblasti. Članek se začne z dokaj »nedolžnim« pripetljajem v eni od slovaških vasi, kjer je pred 14 leti policija ustavila sumljivo vozilo italijanskega »poslovneža« Carmineja Cinnanteja, v katerem so našli orožje češkoslovaške proizvodnje in strelivo. Primer je vzbudil zanimanje v Italiji, ki je na Slovaško kmalu poslala svoje preiskovalce, saj so prijetega italijanskega poslovneža, ki naj bi se uradno ukvarjal s kmetijstvom, sumili, da je bil eden od glavnih dobaviteljev orožja za enega od klanov razvpite kalabrijske mafijske združbe. »Cinnante ni bil edini Italijan z mafijskimi povezavami, ki si je našel drugi dom na Slovaškem,« je v nedokončanem članku zapisal umorjeni slovaški novinar.
Umor slovaškega novinarja in njegovega dekleta na naslovnicah slovaških časopisov. Foto: Radovan Stoklasa/Reuters
Zgodba, vredna kriminalke
Preostali del zgodbe je podoben kriminalnemu romanu, v katerem poskuša Kuciak razkriti, kako so italijanski mafijci v njegovi državi odpirali podjetja ter dobivali državno in evropsko podporo, hkrati pa vzpostavljali povezave z najpomembnejšimi ljudmi v državi - »vse do vladnega kabineta Republike Slovaške«. Eden od najpomembnejših igralcev v tej zgodbi je italijanski »poslovnež« Antonino Vadala, ki se je iz rojstne vasi Bova Marina na jugu Kalabrije preselil na Slovaško, kjer je postal eden od glavnih igralcev v nepremičninskih, kmetijskih in energetskih poslih na vzhodu te države in eden od najpomembnejših in najvplivnejših pripadnikov italijanske skupnosti na Slovaškem.
Medtem ko je bil Vadala doma osumljen sodelovanja pri skrivanju kriminalcev in v mafijskih obračunih, so mu v novi domovini posli cveteli tudi zato, ker se mu je uspelo povezati z najvplivnejšimi ljudmi na Slovaškem. Ubiti novinar v nedokončanem članku piše, da je italijanski poslovnež tudi v domovini nadaljeval mafijsko tradicijo izsiljevanja in smrtnih groženj tistim, ki so mu stali na poti pri pranju denarja, goljufivem prejemanju evropskih sredstev ali nepremičninskih mahinacijah, a se mu ni nikoli nič zgodilo. Bil je namreč dovolj bister, da si je na Slovaškem ustvaril mogočno zaščito oziroma »hobotnico« vplivnih zvez, ki so vodile do urada sedanjega socialdemokratskega premiera Roberta Fica.
Kuciak v nedokončani raziskavi piše, kako je pri tem sodelovala tudi slovaška »topless« lepotica in kandidatka za naziv Miss Universe Mária Trošková, ki je bila najprej poslovna partnerica italijanskega poslovneža, potem je postala pomočnica vplivnega člana in nekdanjega poslanca vladajoče socialdemokratske stranke Viliama Jasaňa, na koncu pa pristala v kabinetu predsednika vlade, kamor ji je kmalu sledil tudi Jasaň. »To pomeni, da sta dve osebi iz kroga človeka, ki je prišel na Slovaško kot osumljen mafijskega sodelovanja v Italiji, vsak dan imeli dostop do predsednika vlade - Robert Fico ju je osebno izbral,« je v nedokončanem, a včeraj kljub temu objavljenem članku, zapisal ubiti novinar, ki je pri preiskavah sodeloval tako z italijanskimi kolegi kot z mednarodnim Projektom poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP), v katerem sodeluje tudi časnik Delo.
Mafijske združbe
»'Ndragheta je v Evropi vodilna na trgu kokaina, hkrati je vpletena v številne druge kriminalne dejavnosti, kakor so trgovina z orožjem, goljufije, prevare pri javnih razpisih, korupcija, grožnje in izsiljevanja ter okoljevarstveni kriminal,« je Europol zapisal v poročilu o grožnjah italijanskih mafijskih združb. Po njihovi oceni je ta združba, ki jo sestavljajo različni klani iz Kalabrije in je manj razvpita od sicilijanske Cose nostre, »med najbolj bogatimi in močnimi skupinami organiziranega kriminala na svetu«. Okoli 100 družin je v tej združbi, ki je manj hierarhizirana od tradicionalne mafije, od katere je prevzela večino donosnih kriminalnih poslov, iz domovine na jugu Italije pa svojih lovk ni razširila le na nove članice Evropske unije iz vzhodne Evrope.
Na začetku leta so mediji poročali o uspešnem mednarodnem podvigu pravosodnih organov, ko so prijeli 171 oseb iz Italije in Nemčije, med katerimi so bili tudi župani, politiki in poslovneži, ki so bili osumljeni, da so tej mafijski združbi pomagali pri »poslovnih« dejavnostih; od izsiljevanja in pranja denarja do nadzora restavracij, pobiranja smeti in pogrebnih storitev.
