Tiskane izdaje
Referendumska kampanja tudi po zadnjem televizijskem soočenju nasprotnikov in podpornikov neodvisnosti škotskim volivcem ponuja le malo sklepov in upanja, da bo izid glasovanja, kakršenkoli že bo, enkrat za vselej uredil njihov odnos z ostalimi deli Združenega kraljestva.
Kljub ponedeljkovemu prepričljivemu nastopu vodje škotskih nacionalistov, ki so ga gledalci razglasili za nespornega zmagovalca drugega soočenja, argumenti ostajajo na strani tistih, ki bi radi videli, da Škotska še naprej ostane del Velike Britanije.
Alex Salmond je v drugo po besedah analitikov in političnih komentatorjev potreboval dober in prepričljiv nastop, boljši od tistega, ki ga je prikazal med prvim soočenjem. Salmond, ki med škotskimi politiki slovi kot odličen retorik, v začetku meseca ni ponudil odgovorov na nekatera ključna vprašanja, povezana z usodo britanskega funta, zdravstvenega sistema, naftnih rezerv in obrambe, ki bi jih Škotska po mnenju nasprotnikov neodvisnosti morala nasloviti, še preden bi se lahko uradno ločila od skupne države.
Napeta in glasna razprava, v kateri sta že drugič v nekaj tednih soočila stališča škotski premier ter vodja pobude za ohranitev unije in nekdanji finančni minister iz vrst laburistov Alistair Darling, je minila v znamenju medsebojnih obtoževanj in očitkov, slabo argumentiranih pogledov ter populističnih izpadov, ki so dvourno soočenje spremenili v na trenutke težko gledljivo televizijsko predstavo. Odsotnost argumentirane razprave je postavila pod vprašaj ne le prepričljivost obeh govorcev, ampak učinek tovrstnih razprav na škotsko javno mnenje. Prve meritve so pokazale, da je razlika med podporniki in nasprotniki neodvisnosti ostala tako rekoč enaka.
»To je naš čas, naš trenutek«
Vodja Škotske narodne stranke (SNP) je med prenosom, ki si ga je ogledalo na milijone Škotov in drugih prebivalcev Britanije, le delno naslovil odprta vprašanja, a s spretno uporabo populistične retorike še vedno zadal močan udarec nasprotniku, ki se v dvorani, polni Salmondovih podpornikov, tokrat ni najbolje znašel.
Alistairju Darlingu je po mnenju analitikov uspelo še utrditi ključno sporočilo, da neodvisnost odpira vrsto problemov, ki bi lahko ogrozili škotsko gospodarstvo in delovna mesta. Največji problem je po njegovem želja škotskega premiera, da bi novonastala država z Združenim kraljestvom vzpostavila monetarno unijo po zgledu evropske in tako ohranila britanski funt. Darling je občinstvu in gledalcem pojasnil, da Salmond nima pripravljenega načrta B, če bi uradni London uresničil napovedi in zavrnil možnost vzpostavitve tovrstne unije.
Rešitev, ki jo predlagajo nacionalisti, je po besedah kritikov povsem uresničljiva, a nelogična, saj bi v primeru uspeha referenduma ponovno omejila škotsko neodvisnost. Neodvisna država, kot je pojasnil Darling, bi se lahko seveda tudi unilateralno odločila za uporabo funta, a bi s tem tvegala, da postane naslednja Panama ali Ekvador. Salmond je njegovo izjavo označil za najpomembnejše razkritje drugega soočenja.
Škotski premier je med razpravo poudaril, da bi mu uspeh referenduma dal polna pooblastila za uresničitev načrtov. Ob tem je ponovno zagrozil, da bi Škotska lahko v primeru nasprotovanja vlade v Londonu zaustavila odplačevanje svojega dela britanskega dolga. Po mnenju nasprotnega tabora bi to lahko povsem destabiliziralo javne finance nove države. »Nihče nam ne bi več hotel posojati,« je bil v odzivu na Salmondovo grožnjo jasen Darling.
Skupni neuspeh
Nasprotniki referenduma so med kampanjo vselej bili v prednosti, medtem ko se je razkorak med njimi in podporniki škotske neodvisnosti v zadnjem letu zmanjšal na vsega 14 odstotkov.
Kljub temu da so bili argumenti ves čas na strani zagovornikov statusa quo, prvo soočenje med Alexom Salmondom in Alastairjem Darlingom ni povzročilo večje škode kampanji za neodvisnost. Nasprotno, število tistih, ki želijo, da Škotska odide svojo pot, je po rezultatih treh ločenih javnomnenjskih raziskav še naprej raslo v zadnjih tednih. To je po pisanju britanskih medijev dodatno zaostrilo spopad za glasove skupine neodločenih volivcev.
Drugo soočenje razmerij po pričakovanjih ni spremenilo. Razlika med podporniki in nasprotniki neodvisnosti se po poročanju Guardiana še naprej giblje po ustaljenem trendu. Edino, kar se je zmanjšalo, je število neodločenih, ki se je ustalilo pri 12 odstotkih.
