Tiskane izdaje
Bruselj - V delu schengenskega območja, tudi na avstrijsko-slovenski meji, bo odločitev o nadzoru potnikov, uvedena med izbruhom begunske krize jeseni 2015, lahko veljala še vsaj do maja.
Evropska komisija je svetu EU priporočila, naj Avstriji, Danski, Nemčiji, Norveški in Švedski zagotovi nadaljevanje nadzora potnikov na delu svojih mejah še tri mesece po februarskem izteku veljavne odločitve. »Naš cilj je čimprejšnja vrnitev k normalnemu delovanju schengna,« je povedal evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos. Od maja lani je nadzor uveden po pravilu, ki dopušča podaljševanje do skupaj največ dveh let v primeru obstoja resnih pomanjkljivosti nadzora zunanje meje, ki ogroža delovanje schengna kot celote.
Težave zaradi nadzora znotraj schengenske meje
Po izteku prvega pol leta novembra je bilo obdobje podaljšano za tri mesece. Slovenija je ves čas glasno protestirala proti podaljševanju nadzora na meji z Avstrijo, ki da je neupravičen in povzroča gospodarsko škodo. Slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je zaradi tega pred nekaj dnevi poslala protestno pismo Avramopulosu, a s tem ni dosegla veliko. Komisar iz Grčije je povedal, da »popolnoma razume skrbi Slovenije«. Nadzor da bo podaljšan za le tri mesece.
Trnova pot do normalnosti na mejah
Začetek delovanja evropske obalno-mejne straže, uspešnejše delovanje sistema žariščnih točk za registracijo migrantov, kupčija s Turčijo. Vse to je v očeh evropske komisije pripomoglo, da je obvladovanje migracijske krize nekoliko lažje.
Zaradi nadzora znotraj schengna imajo težave tudi v Avstriji, saj Nemčija nadzira potnike na svoji južni meji. Uradno so vzrok za podaljševanje nadzora še vedno razmere v Grčiji. Tam je po bruseljskih ocenah od 50.000 do 60.000 migrantov in prosilcev za azil. Od tega jih je okoli 16.000 na otokih. Prostori za namestitve so prezasedeni. Vračanje delovanja dublinskih pravil se bo začelo postopno izvajati šele sredi marca.
Tudi na Zahodnem Balkanu je položaj v očeh Bruslja šibek, samo v Srbiji je 7000 migrantov. Avramopulos je poudaril, da je schengen eden največjih dosežkov evropskega združevanja. Sprejeti ukrepi da so izjema in posledica posebnih razmer.
Število prosilcev za azil in zavrnjenih oseb se je tako v ciljnih državah (Avstrija, Nemčija, Švedska ...) kot v Grčiji, ki je bila do lanske pomladi vstopna točka za Sirce, Iračane, Afganistance, Pakistance in druge v Evrope, izrazito zmanjšalo. Na grške otoke pride v povprečju le še 81 ljudi na dan. Kljub temu sta položaj v Grčiji in tamkajšnji pomanjkljivi nadzor zunanje meje uradni vzrok za podaljševanje nadzora meja znotraj schengna. Druge poti, denimo čez osrednje Sredozemlje, iz Libije v Italijo, po kateri spet prihaja v Evropo največ migrantov (skoraj izključno iz Afrike), niso upoštevane.
Pritisk Nemčije
Najbolj očiten je bil pritisk Nemčije, ki je že konec decembra napovedala, da pričakuje podaljševanje nadzora. Tudi Avstrija, ki ima nadzor na notranjih schengenskih mejah z Madžarsko in Slovenijo, je temu pritegnila. V evropski komisiji sicer ugotavljajo, da so članice izvajale nadzor v skladu s pravili: samo ko je bil nujen; izpeljan je bil sorazmerno; oviranje pretoka ljudi je bilo kar se da majhno. Logika evropske komisije in pristojnega komisarja Dimitrisa Avramopoulosa je: kljub napredku še vedno nismo v normalnem stanju za polno delovanje schengna.
Evropska komisija spodbuja članice, naj se bolj odločajo za dovoljen nadzor na obmejnem območju, ki ne bi bil sistematičen. Tako bi bilo preverjanje na mejah le skrajno sredstvo. Evropska komisija opozarja, da nadzor v obmejnem pasu niti na mejnih prehodih ne more zagotoviti popolne varnosti. To je, denimo, pokazal teroristični napad decembra v Berlinu.
Na Malti o sredozemski poti
Komisar Avramopoulos je zavrnil očitke, da se za podaljševanje nadzora odločajo po političnih merilih, ker da imajo pred očmi volitve v Franciji in Nemčiji. »Odločitev temelji na dejstvih,« je povedal. Dejstva so: težak položaj v Grčiji, razmere ob balkanski poti, neuspešno premeščanje prosilcev za azil po EU, zavedanje, da migracijski tokovi lahko vplivajo na notranjo varnost v eni ali več članicah. Nov velik projekt so prizadevanja za zmanjšanje pritiska po osrednji sredozemski poti v Italijo. To bo osrednja tema vrha EU 3. februarja na Malti.
