Tiskane izdaje
Centralna volilna komisija bo do konca prihodnjega tedna preučila, ali so vse vloge za predsedniške kandidature popolne. Toda že zdaj je jasno, da se marca za položaj prvega človeka v državi ne bo potegovalo več kot osem politikov, med katerimi ima daleč največ možnosti za zmago edini uradno neodvisni kandidat.
Ker le dvema kandidatoma, ki sta ju predlagali parlamentarni stranki, liberalni demokrati in komunisti, ni treba predložiti glasov podpore, bo morala volilna komisija še preučiti, ali je ostala šesterica, ki ji je uspelo vložiti popolno kandidaturo, res zbrala dovolj pravih podpisov volivcev iz vseh ruskih regij. Kar 315.000 jih je dostavil komisiji dosedanji predsednik države Vladimir Putin, edini uradno neodvisni kandidat, ki je moral zbrati kar 300.000 podpisov. Trikrat manj jih je moralo prinesti ostalih pet potencialnih kandidatov, ki so jih uradno predlagale neparlamentarne stranke. Če bodo vse njihove vloge odobrene, bo letos pred ruskimi volivci največja izbira potencialnih poglavarjev Kremlja v zadnjih letih; pred šestimi leti se je na predsedniških volitvah pomerilo pet, leta 2008 pa le štirje kandidati.
Ne glede na »pestrost« ponudbe javnomnenjske raziskave kažejo, da bi se moralo zgoditi res kaj izjemnega, da ime novega predsednika države ne bi bilo znano že po prvem krogu volitev 18. marca. Putin je zdaj še precej bolj priljubljen, kakor je bil pred prejšnjimi volitvami. Večje nacionalne ankete iz letošnjega leta napovedujejo, da bo za 65-letnega politika, ki je tako ali drugače na čelu države od začetka tisočletja, glasovalo več volivcev kot za vse ostale skupaj oziroma od 54,3 do 73,2 odstotka tistih, ki bodo prišli na volitve.
Raziskave sedmim kandidatom, ki se borijo za Putinov predsedniški položaj, niso naklonjene. Foto: AP
Sedmerica
Precej slabše kaže uradnima kandidatoma dveh parlamentarnih strank, ki sodita v »sistemsko« oziroma konstruktivno opozicijo. Raziskave napovedujejo, da bo tako 57-letnega kandidata Komunistične partije Pavla Grudinina, direktorja in večinskega lastnika sprivatiziranega »sovhoza z Leninovim imenom«, kot veterana predsedniških volitev in dolgoletnega voditelja liberalnih demokratov, 71-letnega Vladimirja Žirinovskega, podprlo le okoli 6 odstotkov volivcev. Slednji se bo že šestič pomeril na predsedniških volitvah, prvič se je spopadel še s Putinovim predhodnikom Borisom Jelcinom leta 1991, ko mu je uspelo prepričati 8 odstotkov volivcev. Običajno je bil še manj uspešen, le nekaj več, a še vedno manj kot 10 odstotkov podpore, je razvpiti jezičnež dobil pred 10 leti.
Ostala peterica, ki je do konca januarja oddala popolne vloge, so uradni kandidati neparlamentarnih strank. Med njimi je do nedavnega doma in v tujini najbolj znan kandidat nekdaj pomembne opozicijske stranke Jabolko, 65-letni Grigorij Javlinski. Temu političnemu veteranu, ki se je prvič potegoval za kremeljski prestol že leta 1996 proti Jelcinu, s Putinom pa se je neuspešno spopadel le leta 2000, saj mu na zadnjih volitvah niso dovolili nastopiti, javnomnenjske raziskave napovedujejo popoln polom. V zadnjih dveh letih mu je le ena anketa namerila več kot 1-odstotno podporo ruskih volivcev.
Predstavnik opozicije Aleksej Navalni je pozval k bojkotu volitev, ker so mu zaradi kaznovanosti prepovedovali sodelovati na njih. Foto: Maxim Shemetov/Reuters
Od ostale četverice le malenkost bolje kaže 36-letni televizijski zvezdnici Kseniji Sobčak, ki jo je kandidirala stranka Državljanska pobuda, a hčerki pokojnega Putinovega političnega mentorja Anatolija Sobčaka tudi pogosto pojavljanje v državnih medijih ni pomagalo, da bi ji kaka raziskava namerila več kot dvoodstotno podporo med volivci. To je še vedno dvakrat boljši rezultat od tistega, ki se obeta uradnemu kandidatu neparlamentarne Stranke rasti 57-letnemu Borisu Titovu. A ime tega poslovneža se vsaj še pojavi v rezultatih merjenj ljudskega razpoloženja, ki zaradi izjemno nizke podpore med volivci običajno izpuščajo obetavne »dosežke« za uradna kandidata Ruske vsenarodne zveze, skrajnega nacionalista Sergeja Baburina, in Maksima Surajkina, ki so ga predlagali »pravi« Komunisti Rusije.
Svoj namen, da bodo kandidirali za položaj predsednika države, je volilni komisiji sicer sporočilo kakih 70 ljudi, a nekateri niso mislili resno, drugim ni uspelo zbrati dovolj glasov podpore, tretjim pa niso dovolili sodelovati. Med slednjimi je tudi 41-letni »opozicijski voditelj« Aleksej Navalni, ki je pozval k bojkotu volitev, ker so mu zaradi kaznovanosti prepovedovali sodelovati na njih. Ker ni kandidat, se njegovo ime ne pojavlja pogosto v napovedih izidov volitev, a tudi tiste ankete, kjer so ga uvrstili med tekmece na predsedniških volitvah, so mu obetale bolj klavrn izkupiček od Žirnovskega ali uradnega kandidata komunistične partije.
