Nasilni protesti proti dialogu s Srbijo

V Prištini so se nasprotniki ­bruseljskega dialoga z Beogradom znova zatekli k nasilju. Z bojkotom dialoga grozi srbska oblast, ki očita Bruslju, da skuša prejudicirati status Kosova skozi stranska vrata. Kosovo­ ostaja dejavnik nestabilnosti na Balkanu.

Kosovska policija je v ponedeljek uporabila solzivec proti okoli 200 protestnikom v središču Prištine, ki so metali kamenje v okna na policijski postaji in na policiste. Povod za nasilje je bilo zaslišanje vodje in poslanca opozicijskega gibanja Samoopredelitev Albina Kurtija, ki je minuli teden v parlamentu med protestom proti sporazumu o vzpostavitvi skupnosti srbskih občin na Kosovu odvrgel solzivec. V spopadu je bilo zažganih več vozil in ranjenih sedem policistov ter trije aktivisti gibanja, ki so kamenjali tudi pisarno vladajoče Demokratične stranke Kosova premiera Ise Mustafe.

Po nekaj urah je bil Kurti izpuščen na prostost, zbrani protestniki pa so njegovo izpustitev iz pridržanja razglasili za lastno zmago. Kurti je pozval podpornike, naj ostanejo enotni. Dejal je, da se vidijo na naslednjem zborovanju in da se ne bodo vdali, temveč bodo nadaljevali boj za dosego ciljev. Po njegovem je policija, ki ga je aretirala brez naloga, postala politična. Policija je označila obtožbe za neresnične. V gibanju so napovedali, da ne bodo dovolili normalnega delovanja vlade, dokler Mustafa ne bo umaknil svojega podpisa s ­sporazuma.

V znak protesta proti sporazumu s Srbijo, s katerim bi Srbi na Kosovu na lokalni ravni dobili opazno več pravic na finančnem in izobraževalnem področju, so kosovski opozicijski poslanci obmetavali Mustafo z jajci ter motili parlamentarne seje s piskanjem na piščali. Mustafa je namreč odločno stopil v bran sporazumu, ki sta ga v Bruslju podpisala s srbskim premie­rom Aleksandrom Vučićem.

Med najostrejšimi nasprotniki sporazuma je gibanje Samoopredelitev, ki je prepričano, da bo sporazum le še poglobil etnične razlike in okrepil vpliv Srbije na Kosovu. Gibanje podpira tudi Zveza za prihodnost Kosova. Kurti nasprotuje politiki dialoga med Beogradom in Prištino, ki poteka pod okriljem EU v Bruslju. Čeprav se zavzema za združitev vseh Albancev v eni državi, tega cilja javno ne izpostavlja več tako pogosto, kot ga je prej, ker tudi nekateri njegovi privrženci menijo, da je nerealen.

Srbija ne bo teptala lastne zastave

Vučić je pojasnil, da se je odločil, da se bo udeležil neformalne večerje z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini in Mustafo v Bruslju, da nihče ne bi mogel očitati Srbiji, da ni pripravljena na pogovor. Poudaril je, da bo tema pogovora le dosedanji napredek v dialogu o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino ter prihodnji koraki v uresničevanju bruseljskega sporazuma, ne more pa biti pogajalska platforma evropske komisije za odprtje 35. poglavja, ki se nanaša tudi na vprašanja ­Kosova.

Srbski premier je ocenil, da so poskusi vgraditve predpisov v pogajalsko platformo, ki bi že vnaprej opredelili izid bruseljskega dialoga in vsilili stališča Prištine o statusu Kosova, slabša rešitev za Srbijo, kot bi bilo formalno priznanje neodvisnosti Kosova. Sklenil je, da ne bo sodeloval v igri, v kateri bi Srbiji postavili nemogoče pogoje in bi morala gaziti lastno zastavo, če bi jih hotela izpolniti. V tem primeru bi bil čas za nove volitve.

Vodja srbske diplomacije Ivica­ Dačić je opozoril, da vsi dobro vedo, do kam lahko gre Srbija. Po njegovem pogajalska reforma evropske komisije ne sme vsebovati ničesar, kar ni dogovorjeno v okviru dialoga v Bruslju. Dačić računa na pet držav članic EU, ki niso priznale neodvisnosti Kosova, čeprav se zaveda, da so pod velikim pritiskom. Članicam EU, ki so priznale Kosovo, zameri, da ne delujejo prijateljsko in partnersko, temveč brez dogovora in soglasja s Srbijo.