Nastaja Siriza 2.0

Štiri dni po odstopu predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa je predsednik države Prokopis Pavlopulus – v skladu z ustavo – mandat za sestavo nove vlade po neuspešnem poizkusu Nove demokracije podelil uporniški frakciji Sirize, ki jo tvori 25 poslancev.

Panajotis Lafazanis, bivši minister za energijo in okolje, ter prvi mož upornih poslancev Sirize, ki so si po vzoru čilenskih levičarjev iz sedemdesetih let nadeli ime Ljudska enotnost, mandata za sestavo vlade ni sprejel le kot »proceduralne geste«, ampak je predsedniku – in javnosti – obljubil, da bo v dvainsedemdesetih urah, kolikor jih ima na voljo, poskušal sestaviti novo vlado, ki naj bi po njegovih besedah temeljila na protivarčevalni politiki, prekinitvi dogovora s trojko posojilodajalcev (Evropska komisija, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad) ter izstopu iz evrskega območja.

»Ta mandat bomo uporabili, da pokažemo, da v tej državi lahko obstaja – in mora obstajati – konsistentna protivarčevalna vlada. Predvsem pa bomo mandat izkoristili zato, da se pogovorimo z družbo in socialnimi organizacijami,« je včeraj povedal Lafazanis, ki pa se zelo dobro zaveda, da za sestavo vlade z le petindvajsetimi poslanci v 300-članskem helenskem parlamentu nima praktično nobenih možnosti, kot vse kaže pa na volilni listi Ljudske enotnosti ne bo dveh poleg Ciprasa ključnih (nekdanjih) Sirizinih politikov – bivšega finančnega ministra Janisa Varufakisa, ki je med vrsticami že večkrat napovedal umik iz aktivne politike, in sedanje predsednice parlamenta Zoe Konsantopulu.

Odločni Cipras

V četrtek, ko se bo iztekel rok, ki ga ima za sestavo vlade na voljo »skrajno« krilo Sirize, bo predsednik države vodenje vlade tako do predčasnih volitev, ki bodo 20. oziroma najkasneje 27. septembra, predal predsednici vrhovnega sodišča, grška predvolilna kampanja pa se je dejansko začela že takoj po Ciprasovem odstopu.

»Naš volilni cilj je jasen: vlado voditi štiri leta. Želimo pridobiti zaupanje ljudi in izvajati program progresivnih sprememb za postopno osvoboditev države izpod tujega nadzora in varčevalnih memorandumov,« je v ponedeljek na vročem zasedanju 'politbiroja' Sirize dejal odstopljeni predsednik vlade Aleksis Cipras, ki ga velik del grške levice vidi kot izdajalca in nekoga, ki se je vdal pritiskom mednarodnih finančnih trgov in evropskih institucij. Na drugi strani je Cipras v zadnjih mesecih pridobil zaupanje sredinskih volivcev brez stalnega političnega naslova.

Dejstvo je, da se je Cipras odločil za »preračunano« politično tveganje, saj bodo volitve izvedene v času, ko posledice tretjega paketa varčevalnih ukrepov še ne bo mogoče v celoti čutiti, obenem pa njegovi v zadnjih mesecih dodobra oslabljeni politični nasprotniki ne bodo imeli ravno veliko časa za mobilizacijo. A zadnje raziskave javnega mnenja, ki so jih v torek objavili nekateri grški mediji, kažejo, da prednost Sirize 2.0, kot so jo poimenovali, pred desničarsko Novo demokracijo znaša le tri odstotne točke. V primeru volilne zmage bo Cipras s »prenovljeno« in »pacifizirano« Sirizo gotovo primoran v nove velike kompromise, hkrati pa bomo moral poiskati tudi nove koalicijske partnerje, saj bo ob 25 poslancih iz lastnih vrst verjetno izgubil tudi podporo Neodvisnih Grkov (ANEL), ki se bodo tokrat le stežka prebili parlamentarni prag. Ko morebitna nova koalicijska partnerja se sama od sebe ponujajo prosluli PASOK in neoliberalna stranka Reka (To Potami). Takšna koalicija bi dokončno spremenila identiteto Sirize, bi pa zagotovila »politično stabilnost«.