Natov »Povezani trizob« uspešno ubranil Evropo

Daleč proč od Rusije, Krima in Sirije, pa vendarle v povsem jasni senci vseh treh, se v španski Zaragozi končujejo veliki jesenski manevri Nata. Poznavalci pravijo, da so bili največji v novejši zgodovini zavezništva, vsekakor pa po njegovi širitvi na vzhodnoevropske članice.

Čeprav so bile megalomanske letalske, pomorske in kopenske vaje, ki so se pod skupnim imenom »Trident Juncture« z računalniškimi simulacijami tako rekoč začele že 3. oktobra, načrtovane še pred rusko priključitvijo Krima in najnovejšim Putinovim vojaškim vstopom v sirsko krizo, med samim potekom vaj nikomur ni ušlo, da so zavezniške enote v zahodnem Sredozemlju, Španiji in Italiji urile predvsem pripravljenost Nata na nove izzive, ki jih prinašajo zaostreni odnosi s Putinovo Rusijo.

Več kot 36.000 vojakom, najmanj 60 bojnim ladjam in 140 letalom − od lovcev jurišnikov do ogromnih bombnikov B-52, ki so preletavali južno Evropo in jo zasipali s stotinam padalcev − so se na vajah demonstrativno pridružile tudi enote ukrajinske armade in vojaki nekaterih afriških držav, v skladu s pravili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa so jih z zanimanjem spremljali tudi ruski vojaški opazovalci.

Ključna cilja manevrov sta bila predvsem dva: preveriti povezanost in usklajenost zelo različnih armad, ki sodelujejo v zavezništvu, in dokazati dominantnost Nata, ko gre za hitro reševanje morebitnih oboroženih konfliktov.

Ognjeni obroč okoli Evrope

Demokratično Evropo namreč že nekaj časa, kot je za Spiegel brez dlake na jeziku dejal eden izmed vrhovnih poveljnikov tokratnih manevrov, nemški general Hans-Lothar Domröse, obkroža izjemno nevaren »ognjeni obroč«, ki se na severovzhodu začne z ukrajinsko krizo, nato pa se proti jugu in jugozahodu nadaljuje sirsko-iransko krizo in nastajanjem Islamske države, ki s svojim vplivom že destabilizira tudi številne severnoarifške države, od koder se krize vse bolj približujejo Evropi. Vsaka izmed teh kriz je nevarna, če se začno med seboj prelivati in povezovati, pa lahko hitro nastane neobvladljiv konflikt svetovnih razsežnosti.

Čeprav so bili veliki manevri zavezništva po trditvah vrha Nata načrtovani že pred več kot dvema letoma, ne bi mogli biti bolj aktualni, kot so bili. Dokaz je sam scenarij vojaške vaje, po katerem je moral Nato zunaj svojega ozemlja pokazati sposobnost za vojaško posredovanje v konfliktu med izmišljeno agresorsko državo Kamon, ki je zaradi obmejnega spora o vodnih virih napadla državo Lakuta. Pri tem je moral Nato s svojim oboroženim posredovanjem na vsak način preprečiti, da bi se ta obmejni konflikt zaradi vpletenosti številnih drugih držav razširil v vojaški spopad, zaradi katerega bi se vnela celotna regija. Pomenljivi so bili tudi sami izrazi iz manevrske »snemalne knjige«, ki so vključevali »kršenje ozemeljske celovitosti« neke napol zaveznice, »vodenje kompleksne hibridne vojne«, »prikrito infiltriranje specialcev«, »načrtno slabšanje humanitarnih razmer« in tem podobne elemente, ki so vsem dobro znani iz vzhodnukrajinskega konflikta.

Hibridno vojskovanje

Ena izmed ključnih tem »scenarija« je bilo tudi vprašanje, kako v zavezništvu učinkovito odgovoriti na tisti del »modernega« vodenja vojn, ki ga je ruski predsednik Putin očitno zelo spretno prikazal v primeru Krima in vzhodne Ukrajine in na katerega Nato menda še nima pravega odgovora. V prvi vrsti gre za različne metode boja za pridobivanje javnega mnenja na konfliktnih območjih, za množično komunikacijsko ofenzivo po internetu in različnih socialnih omrežjih, pa tudi za klasične oblike medijskega, slikovnega in drugega propagandnega boja, ki v vse bolj »omreženem« komunikacijskem stoletju dobiva številne nove razsežnosti, v katerih je ljudi treba pravočasno »preparirati« in jih pripraviti tudi na morebitno vkorakanje Natovih vojakov.

Seveda pa so bile vaje ob vsem preverjanju tovrstnih »kibernetskih« in »hibridnih« oblik vojskovanja, ki v marsičem že postajajo pomembnejše od same klasične vojaške sile, kljub vsemu namenjene tudi povsem konkretni demonstraciji vojaške moči zavezništva. Zaradi nedavne ruske izstrelitve raket iz Kaspijskega morja, ki so po več kot tisoč kilometrih leta padle na sever Sirije, je Nato demonstrativno prikazal sestrelitev take manevrirne rakete, ki bi seveda lahko nosila tudi jedrsko konico in ki bi jo Moskva v primeru resne zaostritve proti zahodu lahko izstrelila tudi iz svoje kaliningrajske enklave. Nato namreč za zdaj na takšne raketne napade »nizke intenzivnosti« menda še nima pravega odgovora. Vaje so se končale z impozantnim desantom s stotinami ameriških in španskih padalcev, s spektakularnimi preleti ameriških bojnih helikopterjev in z usklajenimi akcijami tankovskih enot ter vseh vrst specialcev iz dvanajstih različnih članic zavezništva, ki so pred kamerami demonstrirali povezanost zavezniških sil in njihovo odločnost opraviti s katerim koli nasprotnikom. Informacijska vojna pred kamerami in na vseh mogočih internetnih portalih očitno res postaja pomembnejša od vseh drugih oblik vojskovanja.