Tiskane izdaje
V devetdesetih letih so na območju Zahodnega Balkana divjale vojne, sto let po začetku prve svetovne vojne, petinsedemdeset let po začetku druge in petindvajset let po koncu hladne vojne pa premieri, zunanji in gospodarski ministri območja spet sedijo skupaj, je bila v četrtek zadovoljna nemška gostiteljica Angela Merkel. »Naš skupen cilj je jasen: želimo Zahodni Balkan v EU,« je voditeljem Albanije, BiH, Kosova, Hrvaške, Makedonije, Črne gore, Srbije in Slovenije sporočil tudi predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in naštel velika, regionalnemu in drugemu sodelovanju in razvoju namenjena sredstva EU ter nekaterih evropskih finančnih ustanov v prihodnjih letih. »Dvanajst milijard evrov niso le dobri nameni,« je dejal.
Kot po drugi svetovni vojni
Udeleženci konference pa so opozorili tudi na številne težave, še posebej na pomanjkljivo infrastrukturo, nujnost razvoja energetike ter večjo skrb za mladino in majhna ter srednje velika podjetja. Zakaj se po hitri cesti ni mogoče pripeljati iz Zagreba do Tirane, zakaj majhni trgi niso bolj povezani, je zanimalo tudi poslovneže, ki so se skupaj z gospodarskimi ministri zbrali pri nemškem podkanclerju Sigmarju Gabrielu. Po njegovem prepričanju v sodobnem, hitro razvijajočem se svetu tudi osemdesetmilijonska Nemčija sama ne pomeni veliko, v državah jugovzhodne Evrope pa se lahko ponovi združevanje, kakršnega je po drugi svetovni vojni doživel zahodni del celine. Navedel je dober primer Slovenije, ki je po vstopu v EU podvojila trgovino z Nemčijo.
»Konferenca je še en korak v pravo smer, za katero se zavzemamo vsi, to pa je politična stabilizacija na območju, razvoj in približevanje EU,« je berlinsko srečanje ocenila slovenska premierka Alenka Bratušek. »Nemčija je največja gospodarska partnerica Slovenije in že zaradi tega dejstva moramo biti prisotni na takšni konferenci, Slovenija pa bo svojo gospodarsko rast in razvoj najbrž naprej gradila na panogah z višjo dodano vrednostjo,« je povedal minister za gospodarstvo Metod Dragonja. »To je bila že doslej naša prednost.«
Vodstvo procesa približevanja držav Zahodnega Balkana, ki so ga začrtali za prihodnja štiri leta, bo po Nemčiji prevzela Avstrija.
