Nebesa lahko počakajo

Britanska vlada skoraj leto dni po uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe v procesu izstopanja države iz EU zavzema vse bolj pragmatičen pristop. Čeprav je od njenih rdečih črt v pogajanjih ostalo zelo malo, je to očitno ne skrbi. Vse, kar je pomembno, je končni cilj. 

V ponedeljek potrjeni dogovor o prehodnem obdobju je pomiril posameznike in podjetja, ki so se bali posledic nenadne prekinitve britanskih vezi z Evropsko unijo. Evropski in britanski pogajalci so ga dosegli po vrsti napornih srečanj, na koncu katerih je britanska stran morala popustiti pri večini svojih zahtev, predvsem na področju priseljevanja in v ribolovni politiki. Kljub temu je osvojila vsaj eno pomembno zmago - med prehodnim obdobjem, ki bo trajalo 21 mesecev, vse do 31. decembra 2020, bo lahko sklepala trgovinske dogovore s tretjimi državami. To je bila od ena ključnih zahtev zagovornikov brexita. Z njimi bo država poskušala nadomestiti zelo verjeten izpad trgovanja z EU in hkrati pokazati, da se z brexitom ne zapira sama vase.

Nezadovoljivi apetiti 

»Dogovor je recipročen,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Bruslju poudaril britanski minister za izstop iz EU David Davis, zavedajoč se, da z njim ne bo mogel zadovoljiti velikih apetitov najbolj evroskeptičnih predstavnikov britanskega volilnega telesa. Če bi britanska vlada na podoben dogovor privolila v začetku pogajalskega procesa, bi si s tem verjetno podpisala smrtno obsodbo. Toda stvari so se od takrat spremenile. Dogovor, ki za omejeno obdobje degradira status Združenega kraljestva v članico enotnega trga in carinske unije brez glasovalnih pravic, je gotovo kontroverzen, a je, kot je včeraj v nastopu pred britanskim parlamentom poudaril minister za okolje in eden glavnih zagovornikov izstopa iz EU Michael Gove, nujen korak na poti k uresničitvi izida referenduma o brexitu ter obljub, povezanih z njim. 

Med njimi je bila tudi obljuba o umiku države iz skupne evropske ribolovne politike, o kateri prevladuje ocena, da je v letih svojega obstoja nosila katastrofalne posledice za britansko ribolovno industrijo. Prebivalci obmorskih krajev, kjer je bila ta nekoč temelj lokalnega gospodarstva, so bili med tistimi, ki so najodločneje podpirali izstop države iz EU. Ko so v ponedeljek izvedeli, da bo Velika Britanija ostala vključena v skupno ribolovno politiko vsaj še leto dni po marcu prihodnje leto, ko bo uradno izstopila iz EU, niso mogli skriti razočaranja. Nezadovoljstvo z dogovorom so izrazili tudi vplivni torijci, med njimi voditeljica konservativcev na Škotskem Ruth Davidson, ki je vlado opozorila, da ne bo privolila v noben dogovor, ki dolgoročno državi ne daje »popolnega nadzora nad staležem rib in dostopa ribiških ladij«. 

Jacob Rees-Mogg, predsednik vplivne skupine evroskeptičnih poslancev v britanskem parlamentu, je popuščanje britanske vlade na področju ribolova označil za napako, ministre pa pozval, naj zadevo še enkrat premislijo, predvsem zato, ker pogajanja o brexitu potekajo po principu, »dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič«. Toda tudi zanj, tako kot za veliko večino konservativnih poslancev, je najpomembnejši končni cilj. »V kaj takega lahko privolimo, vendar le če bomo 1. januarja 2021 resnično zapustili EU. Če bo končni cilj dosežen, je obdobje tranzicije manj pomembno. Takrat bomo v vicah čakali na nebesa,« je bil slikovit vdani katolik, znan tudi kot eden od favoritov za naslednjega vodjo britanskih konservativcev. 

Nerešena vprašanja 

Resnična težava torijcev je, da so v preteklosti, predvsem glede poteka pogajanj o brexitu, obljubljali preveč. Svoja pričakovanja so v zadnjih 12 mesecih postopno zniževali, vse z namenom, da bi se čim prej lahko začeli pogajati o prihodnjih odnosih z EU in o okviru obsežnega trgovinskega dogovora. Po ponedeljkovem preboju računajo, da bi končni izstopni dogovor z EU lahko podpisali že julija, piše bruseljski Politico. Največja ovira pri uresničitvi tega cilja je vprašanje ohranjanja odprte meje na irskem otoku. Vlada Therese May vztraja, da je to mogoče doseči s trgovinskim dogovorom oziroma tehnološkimi rešitvami. Pri prepričevanju EU do zdaj ni bila uspešna.