Nekateri bi se zadovoljili s turškim modelom

Evropska unija pričakuje, da bo britanska vlada do marčevskega vrha voditeljev EU razjasnila svoje stališče o tem, kako tesne odnose si želi ohraniti z Evropo. Vprašanje zveni preprosto, a ima potencial, da se za Thereso May spremeni v nočno moro.

Nasprotniki izstopa iz EU, tudi tisti znotraj njene konservativne stranke, vlado čedalje glasneje pozivajo, naj se zavzame za ohranitev tesnih ekonomskih in regulativnih vezi z EU ter spremeni svoje stališče o tem, da brexit ne bo popoln, če država ne izstopi tudi iz carinske unije. Laburistična opozicija daje signale, da bi lahko vsak čas utegnila spremeniti svojo predvolilno obljubo in se uradno zavzeti za obstanek države v carinski uniji. Toda najbolj glasni so predstavniki velikih britanskih podjetij, ki se bojijo, da bo vladno vztrajanje pri popolnem uresničevanju referendumskega izida na koncu pustilo trajne posledice na gospodarstvu.

Vlada Therese May bo v prihodnjih mesecih poskušala predstavnike gospodarstva in velik del volilnega telesa prepričati v to, da je trdi brexit, v kombinaciji z obsežnim trgovinskim sporazumom z EU, najboljša od možnosti, ki jih ima država na voljo. Tako je bilo mogoče interpretirati tudi ključno sporočilo današnjega sestanka ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britansko premierko ob robu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, med katerim je Trump napovedal »izjemno« povečanje trgovine med državama.

»Stališče vlade je, da Združeno kraljestvo po koncu prehodnega obdobja ne bo več del skupnega trga in carinske unije,« je za Delo pojasnil Henry Newman, direktor inštituta Open Europe. »Naš odnos z EU bo po vsej verjetnosti temeljil na poglobljenem trgovinskem dogovoru.« Kakšna bo njegova končna oblika, Newman ni bil pripravljen ugibati, a poudaril je, da podrobnosti ne bodo dorečene še nekaj časa. »Morda bodo znane šele po letu 2020.«

Tehtanje argumentov

Nasprotnikom trdega brexita to daje več kot dovolj časa, da poskušajo javnost prepričati o nujnosti ohranjanja tesnih vezi z evropskim gospodarstvom. Carolyn Fairbairn, generalna direktorica konfederacije britanske industrije (CBI), se je ta teden zavzela za to, da država ostane del carinske unije, vse dokler ne bo konkretnih dokazov, da bodo lahko trgovinski sporazumi, ki jih namerava britanska vlada skleniti z ZDA, Indijo in drugimi veliki svetovnimi gospodarstvi, nadomestili izpad trgovine z EU, ki bi jo povzročil tako imenovani trdi brexit. Vodstvo CBI je prepričano, da Združeno kraljestvo v nasprotnem primeru tvega veliko gospodarsko škodo.

Nasprotniki izstopa iz carinske unije, trdijo, da bi obstanek države v njej povsem skladen z referendumsko odločitvijo volivcev, saj britanskim davkoplačevalcev ne bi bilo treba več skrbeti za odtekanje njihovega denarja v Bruselj. Ravno tako za državo ne bi več veljalo pravilo prostega pretoka delovne sile. Višina britanskih prispevkov in želja po večjem nadzoru nad priseljevanjem sta bila dva od glavnih argumentov, na podlagi katerih so evroskeptiki med referendumsko kampanjo prepričali 52 odstotkov Britancev, da so glasovali za izstop.

Besede generalne direktorice vplivnega gospodarskega združenja, ki je v evroskeptičnih krogih znano predvsem po tem, da njegovo delovanje delno financira EU, so naletele na pričakovan odpor. Minister za izstop iz EU David Davis, zunanji minister Boris Johnson in drugi zagovorniki brexita v vladnem kabinetu so zavrnili njene argumente kot neutemeljene in v nasprotju z odločitvijo, ki so jo britanski volivci sprejeli na referendumu o izstopu iz EU leta 2016. Članstvo v carinski uniji bi državi namreč preprečilo razvoj neodvisne trgovinske politike, saj pravila članstva onemogočajo sklepanje trgovinskih dogovorov s tretjimi državami. Tako bi Združeno kraljestvo še naprej ostalo vezano in odvisno od EU.

Primerljivi s Turčijo

Če je bil boj za interpretacijo referendumskega izida še do nedavnega osredotočen na to, ali bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU ostalo del skupnega trga, je verjetnost takšnega razpleta vse manjša. Nasprotniki popolnega pretrganja obstoječih ekonomskih vezi z Unijo zdaj svojo priložnost vidijo v ohranitvi statusa, ki bi Združeno kraljestvo v trgovinskem smislu izenačil s Turčijo. Odkar je ta leta 1995 sklenila dogovor o vzpostavitvi carinske unije z EU, je zavezana k usklajevanju svoje regulative z evropsko na več pomembnih področjih notranjega trga.

Evroskeptiki se zavedajo nevarnosti, da bi se ob sklenitvi podobnega dogovora med Združenim kraljestvom in EU marsikdo vprašal, kaj je sploh bistvo izstopanja iz Unije, če država ne more razviti alternativnega ekonomskega modela. Ker podrobnosti dogovora o poglobljenem sodelovanju z EU še nekaj časa ne bodo jasne, bo pritisk na vlado, naj spremeni stališče glede obstanka v carinski uniji, samo še naraščal.

»Povsem možno je, da vprašanje britanskega odnosa z Evropo ne bo nikoli povsem dorečeno. Toda ko bo Združeno kraljestvo po marcu prihodnje leto postalo tretja država, se bo nabor možnosti skrčil,« je prepričan Henry Newman, ki pravi, da ne gre povsem izključiti možnosti, da bi lahko država nekoč postala članica najbolj perifernega dela EU. Toda le pod pogojem da EU sprosti svoje zahteve po spoštovanju štirih svoboščin.