Tiskane izdaje
Britanska vlada je ob koncu lanskega leta zaradi škandalov ostala brez treh ministrov. Za današnjimi kadrovskimi menjavami niso bile neodpustljive napake, temveč predvsem želja po izboljšanju dela, učinkovitosti in priljubljenosti ministrske ekipe.
Večji del današnjega dne so se po Downing Streetu sprehajali vidni obrazi konservativne stranke. Kdor je vstopil na sedež britanske vlade skozi sprednji vhod, ga je praviloma čakalo povišanje oziroma je lahko obdržal svoj položaj. Kdor je prišel (in nato tudi odšel) skozi zadnja vrata, ni imel te sreče.
Britanska premierka Theresa May je začela novo leto podobno, kot je končala staro: s kadrovanjem. Tik pred začetkom praznikov je morala odsloviti s položaja svojega efektivnega namestnika Damiana Greena, saj je notranja preiskava pokazala, da je prvi vladni sekretar kršil ministrski kodeks, ker ni bil iskren z javnostjo in kolegi o pornografskem materialu, ki ga je policija našla na njegovem službenem računalniku. Namesto da bi takoj objavila ime njegovega naslednika, je več kot dva tedna odlašala z imenovanjem, do danes, ko je izvedla najobsežnejšo reorganizacijo svoje ministrske ekipe v tem mandatu.
Leto 2017 se je za britansko premierko v nasprotju z večino pričakovanj končalo s porastom priljubljenosti. Foto: AP
Vloge v kabinetu je danes zamenjalo osem njegovih članov. Del Greenovih nalog (ne pa tudi uradnega naziva) je prevzel David Lidington, dosedanji minister za pravosodje, ki bo nadomeščal premierko med nastopi v parlamentu. Na pravosodnem ministrstvu ga bo zamenjal David Gauke, nekdanji minister za delo in pokojnine. Jeremy Hunt in Sajid Javid sta ostala ministra za zdravstvo in skupnosti ter lokalno oblast, premierka pa je razširila njune naloge na področje socialnega varstva in gradnje domov. Združeno kraljestvo je dobilo tudi novega ministra za Severno Irsko, potem ko se je James Brokenshire umaknil s položaja iz zdravstvenih razlogov. Zamenjala ga je Karen Bradley. Brandon Lewis, dosedanji državni sekretar za priseljevanje, je postal novi predsednik konservativne stranke.
V primerjavi z zadnjim velikim preoblikovanjem vlade julija 2016 današnje ni odneslo nobenega predstavnika ključnih resorjev. Po vzponu Therese May na vrh konservativne stranke se je moralo posloviti od položaja kar nekaj velikih imen britanske politike, ostankov ožje ekipe Davida Camerona. Odhod dolgoletnega finančnega ministra Georgea Osborna, pravosodnega ministra Michaela Gova, šolske ministrice Nicky Morgan in drugih je ustvaril prostor za promocijo tako imenovanih treh mušketirjev brexita: Boris Johnson je na zunanjem ministrstvu nasledil Philipa Hammonda, ki je prevzel Osbornov finančni resor, David Davis je bil imenovan na čelo na novo ustvarjenega ministrstva za izstop iz EU, Liam Fox pa je postal minister za mednarodno trgovino. Vsi ti so danes ostali na položaju, prav tako notranja ministrica Amber Rudd.
Velika Britanija nedvomno veliko pričakuje od druge faze pogajanj o izstopu iz EU. Foto: AFP
Brez gašenja požarov
Kabinet, ki ga je sestavila Theresa May, je za razliko od Cameronove končne ministrske ekipe slonel na občutljivem ravnovesju med zagovorniki in nasprotniki brexita. To razmerje je bilo in je še vedno ključno za ministrsko predsednico, ki je bila »zadržana« podpornica britanskega članstva v EU.
Čeprav je Theresa May od pirove zmage na lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je zapravila večino konservativne stranke v spodnjem domu parlamenta, zamenjala več članov svoje vlade, cilj tokratne reorganizacije ni bilo gašenje požarov ali odpravljanje posledic škandalov, temveč pomlajevanje ekipe, ki je predvsem v drugi polovici prejšnjega leta kazala znake kronične utrujenosti. Premierko je k temu nedvomno spodbudil nedaven uspeh vlade v pogajanjih z EU. Premik iz prve v drugo fazo pogajanj je bil veliko olajšanje in jo je nekoliko razbremenil pritiska evroskeptikov v vladnem kabinetu. A še zdaleč ne dovolj, da bi začela novo leto z radikalnimi kadrovskimi spremembami.
