Nemčija: Dogovor z Grčijo mora zdržati tri leta in ne le tri dni

Nemška stran je še v ponedeljek opozorjala pred hitrim iskanjem rešitev za vsako ceno.

Objavljeno
11. avgust 2015 15.21
TOPSHOTS-GERMANY-GREECE-POLITICS-EU-IMF-ECONOMY
Ju. K., zunanja politika
Ju. K., zunanja politika

Indici o tem, da je Grčija v celoti pripravljena izpolniti pričakovanja mednarodnih posojilodajalcev v zameno za nov, 86-milijardni paket pomoči, vlado v Berlinu navdajajo z upanjem, da bo sklenjeni dogovor zdržal pritisk časa.

Nemčija je previdno pozdravila uspešen zaključek pogajanj med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci, ki so se v Atenah končala le nekaj ur zatem, ko je iz Berlina prišlo opozorilo pred iskanjem hitrih rešitev za vsako ceno.

»Zdi se, da obstaja večja pripravljenost [za sodelovanje], kot smo jo videli v zadnjih mesecih,« je v izjavi za nemške televizijo ARD dejal namestnik finančnega ministra Jens Spahn. »Takrat nismo vedeli, kam grška vlada meri.« Kot je kasneje ugotavljal Financial Times, besede predstavnika nemške vlade kažejo, kako ta vse bolj verjame, da bo nasprotna stran spoštovala okviren dogovor, na katerega je pristala med vrhom evroskupine prejšnji mesec v Bruslju.

Nemška stran je še v ponedeljek, dan pred sklenitvijo dogovora o novem, 86-milijard evrov vrednem paketu pomoči, opozorila Grčijo in njene posojilodajalce, naj v pogajanjih izberejo »kakovost pred hitrostjo«. Toda največja grška posojilodajalka med evropskimi državami z iskanjem kompromisa hkrati ni želela odlašati v nedogled. Vsekakor se ni želela znajti v položaju, v katerem bi postala edina ovira novemu dogovoru, še posebno potem, ko je bilo v zadnjih dneh v nekaterih drugih, tradicionalno skeptičnih članicah evrske skupine opaziti naraščanje podpore čim prejšnjemu zaključku pogajanj.

V Berlinu so včeraj vztrajali, da si bolj kot hitro rešitev želijo nečesa, kar bo dolgotrajno. Dogovor, kot je poudaril Spahn, »mora zdržati tri leta in ne le tri dni«.

Notranjepolitični izziv

Nemčija se je v izteku pogajanj zavzemala za to, da bi bilo izplačevanje novih obrokov pomoči vezano na seznam reform, ki jih mora grška vlada sprejeti. »Smiselno se nam zdi, da višino prvega obroka odmerimo glede na obseg uresničenih reform,« so sporočili iz nemškega finančnega ministrstva. »To pomeni strogo pogojevanje finančne pomoči.« Berlin si je želel dogovor, v katerem bi se Grčija zavezala, da bo poleg ambicioznega proračuna predstavila tudi verodostojno privatizacijsko strategijo in vzdržno pokojninsko reformo.

Kot so napovedali na finančnem ministrstvu, bo vlada v Berlinu podrobno preverila novi dogovor, preden ga bo poslala na glasovanje v nemški parlament. To bi se lahko zgodilo že v prihodnjem tednu. Reševanje Grčije je za nemško vlado in kanclerko Angelo Merkel v zadnjem obdobju predstavljalo velik notranjepolitični izziv, predvsem v smislu prepričevanja čedalje bolj skeptičnih nemških poslancev o dolgoročni smiselnosti potrjevanja novih paketov pomoči.

Kanclerka se je morala soočiti tudi z znotrajstrankarskimi trenji: prejšnji mesec je 60 od 311 poslancev njene velike koalicije glasovalo proti začetku pogajanj z Grčijo. Med še enim glasovanjem na isto temo je 29 članov koalicije februarja letos zavrnilo štirimesečno podaljšanje drugega dogovora o finančni pomoči Grčiji.

Kot povračilni ukrep je vlada konec prejšnjega tedna napovedala, da vsi tisti uporniški poslanci koalicije, ki ne bodo podprli novega grškega dogovora, niso primerni, da ostanejo člani ključnih parlamentarnih odborov.