Tiskane izdaje
München - Tri desetletja po koncu hladne vojne se varnostni strokovnjaki, zbrani na Münchenski varnostni konferenci, spet resno bojijo jedrske vojne. Organizacija Bulletin of Atomic Scientists »uro uničenja« postavlja na dve minuti pred dvanajsto, kar se je zgodilo le v najbolj vročih obdobjih hladne vojne.
Več kot petsto svetovnih politikov in varnostnih strokovnjakov, med njimi tudi slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič, na že 54. münchenski konferenci razpravlja o varnostnih vprašanjih v svetu.
Napovedi so tokrat še posebno črnoglede. Pri ustanovi Bulletin od Atomic Scientists kot največje nevarnosti omenjajo napetosti med Rusijo in ZDA, spore v Južnem kitajskem morju, severnokorejske grožnje in zaostrovanja med Indijo in Pakistanom. »Preveč kriz in nestabilnosti je na tem svetu,« je ocenil tudi voditelj Münchenske varnostne konference (MSC) Wolfgang Ischinger.
Rusija si je prisvojila ukrajinski polotok Krim ter močno povečala in prestrukturirala svoje oboroževanje, ki ga dokazuje tudi s svarilnimi preleti vojaških letal v bližini zračnega prostora Natovih držav. Uveljavila se je tudi kot odločilna supersila na Bližnjem vzhodu z velikimi ambicijami v Sredozemlju. Zahodne države to državo obtožujejo tudi kibernetične vojne, baltske države pa so še posebno zaskrbljene zaradi jedrskih okrepitev v Kaliningradu.
Voditelj Münchenske varnostne konference (MSC) Wolfgang Ischinger. Foto: AFP
Okrepitev lastnih obrambnih sposobnosti
V odgovor na te strahove in lastne dileme v odnosih z državami, kot sta Kitajska ali Severna Koreja, zdaj tudi ameriška administracija napoveduje obsežno modernizacijo svojega jedrskega arzenala, da bi ga prilagodili morebitnim omejenim spopadom. Evropa si prizadeva za okrepitev lastnih obrambnih sposobnosti. Letošnjo varnostno konferenco v bavarski prestolnici sta tako odprli pristojni političarki Nemčije in Francije z zagotovili za tesno vojaško sodelovanje. To bo odprto tudi za druge zainteresirane evropske države, a ga tiste, ki jim ni do tega, ne bi smele blokirati.
Evropa mora pridobiti tudi vojaško težo, je poudarila nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen, njena francoska kolegica Florence Parly pa nujnost evropske avtonomije pri odgovorih na grožnje iz soseščine, še posebno v primerih, če bi bile ZDA manj vpletene. Izbiranje med EU ali Natom je po njenem prepričanju napačna razprava in res je tudi generalni sekretar severnoatlantske vojaške zveze Jens Stoltenberg pogojno podprl obrambne pobude EU, če te ne bodo tekmovale z njenim delom ali ga podvajale. Opozoril je, da bo po odhodu Velike Britanije iz EU osemdeset odstotkov Natovih obrambnih sredstev prihajalo iz virov zunaj krovne evropske organizacije. »EU ne more Evrope zavarovati sama.«
Nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Nemška obrambna ministrica je v münchenskih nastopih spomnila, da so ZDA Nemčiji v najtemnejših časih svoje zgodovine niso obrnile hrbta, ampak so celo dale Marshallov načrt, a tudi, da je za večji evropski delež v skupnem varnostnem bremenu prosila že prejšnja ameriška administracija. Medtem ko Francija Emmanuela Macrona že prehaja od besed k dejanjem, se predstavniki nemške vojske pritožujejo nad številnimi pomanjkljivostmi pri oborožitvi. »Temeljno vprašanje, ki si ga morajo postaviti politiki vseh strank, je, ali naj Nemčija ima vojaške sile, pripravljene na posredovanja, ali ne?« je v časopisu Die Welt komentiral predsedujoči nemškega združenja vojakov in častnikov André Wüstner. »Če ne, predlagam razpustitev nemške vojske.«
Podpora izpustitvi novinarja Deniza Yücela
V Münchnu so podprli tudi izpustitev dopisnika omenjenega časopisa Deniza Yücela iz turškega zapora, za voditelja konference Ischingerja je bila to celo »najboljša novica, ki smo jo lahko dobili ob odprtju«. Zaprtje znanega novinarja je močno obremenjevalo sodelovanje Turčije z drugimi Natovimi državami, a je v turških zaporih še veliko domačih novinarjev, nekateri udeleženci pa so živčni tudi zaradi posredovanja Ankare v Siriji.
Nemška izvršna kanclerka Angela Merkel je kljub temu še posebno pohvalila prizadevanja prav tako izvršnega zunanjega ministra Sigmarja Gabriela, ki je turškega kolega Mevlüta Çavuşoğluja pred kratkim gostil celo v svojem domačem kraju. Za Gabriela ta dosežek prihaja prav v času boja za obstanek na svojem položaju. Parlamentarna voditeljica in verjetna prihodnja predsednica SPD Andrea Nahles politika, ki verjame, da je dolgoročna stabilnost mogoča le z Rusijo in ne proti njej, obtožuje kampanje za samega sebe.
