Nemčija in ukrajinska kriza: ko sosednje države niso več partnerice

Nemčija upa, da bo Kremelj srečala pamet in ne bo poteptal vsega, kar je Nemčiji in drugim svetovala v Evropi po koncu hladne vojne.

Objavljeno
06. oktober 2014 20.37
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – V času zaostrovanja v soseščini, ki sili k ponovnemu premisleku o temeljih evropskega in mednarodnega sodelovanja, je Nemčija konec minulega tedna obeležila štiriindvajseto obletnico združitve.

Dve tretjini zahodnih Nemcev, mlajših od trideset let, menita, da jim je združitev države prinesla koristi, med vzhodnimi Nemci te starosti je takšnih celo 96 odstotkov. »Moje dame in gospodje, če skoraj vsak mladi vzhodni Nemec verjame, da je z združitvijo pridobil, potem v štiriindvajsetih letih združitve res nismo naredili vsega narobe, ampak veliko prav,« meni nemška kanclerka. Angela Merkel je v slavnostnem govoru pohvalila tudi širitev Evropske unije po usodnem letu 1989, med katerim je padel berlinski zid in se pred evropskim vzhodom dvignila železna zavesa. »Petsto milijonov Evropejk in Evropejcev nas je zdaj združenih v naši sreči, tega ne moremo ponoviti dovolj pogosto.«

Sto let po začetku prve svetovne vojne in petinsedemdeset po izbruhu druge pa je tudi nad velikim nemškim praznikom lebdela senca dogodkov v Ukrajini in drugje na svetu. Zato je Merklova še posebej poudarila, da sta mednarodno pravo in ozemeljska celovitost, ki sta po njenem temeljni načeli miroljubnega sobivanja po koncu druge svetovne vojne, zdaj pohojena sredi Evrope, in da se vračajo stari vzorci razmišljanja, po katerih sosednje države niso razumljene kot partnerke, ampak kot interesno območje. »Natančno tako gre zdaj pri Ukrajini.«

Če se Kremelj ne spamuje

Kanclerka še vedno upa, da bo mogoče krizo pomiriti z jasnimi dogovori. Pred dnevi se je po telefonu spet pogovarjala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom »in poudarila odgovornost Rusije za pritisk nad proruskimi separatisti.« Dogovorjeno premirje mora končno nastopiti, mejo med Ukrajino in Rusijo mora nadzorovati Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). »Tudi na območjih Donecka in Luganska lahko načrtovane lokalne volitve odigrajo pomembno vlogo,« je o pogovoru poročal kanclerkin predstavnik za tisk Steffen Seibert.

Oba voditelja pa sta tudi zaskrbljena zaradi vsakodnevnih izbruhov nasilja na območju, kar kaže, da ruski predsednik ne namerava prevzeti odgovornosti za dogodke na ukrajinskem vzhodu. Nekateri za to obtožujejo tudi Nemčijo, ki že ves čas krize okleva pred odločnimi odgovori in sledi dogajanju namesto, da bi ga sooblikovala, pa čeprav je tudi Berlin soglašal z zadnjimi poostrenimi sankcijami po sestrelitvi malezijskega potniškega letala nad vzhodno Ukrajino in nadaljevanju napetosti v tej državi. Kljub ostrim kanclerkinim besedam pa Nemčija še vedno upa, da bo Kremelj srečala pamet in ne bo poteptal vsega, kar je Nemčiji in mnogim drugim sveto v Evropi po koncu hladne vojne. Krščanskodemokratska kanclerka pa je že razmišljala, da se je včasih v zgodovini treba pripraviti na dolgoročno ukrepanje in da bo morda treba ponovno premisliti energetsko partnerstvo z Rusijo, »če se bo kršenje naših temeljnih načel nadaljevalo«.

Drugi so še ostrejši. Bolgarski predsednik Rosen Plevneljev je v Frankfurter Allgemeine Zeitung Rusijo označil za »nacionalistično, agresivno državo«, ki vodi politiko 19. stoletja. Nekdanji kancler Gerhard Schröder je minuli teden spet pozval h končanju gospodarskih in drugih sankcij proti Rusiji. Na konferenci o sodelovanju z Rusijo v Rostocku je vodilni predstavnik konzorcija Severni tok, ki je svoj sedemdeseti rojstni dan preživel z Vladimirjem Putinom, opozoril na veliko škodo na obeh straneh. Nekdanji kancler, katerega socialdemokratska stranka sodeluje v sedanji koaliciji Angele Merkel, je tudi ponosen na naziv Russlandversteher, kar je za ene skoraj psovka, je zanj dokaz, da Rusijo razume.

Hodorkovski napoveduje Rusiji krizo

Ruski veleposlanik v Nemčiji Vladimir Grinin je na isti prireditvi posvaril pred »erozijo zaupanja« in čeprav Rusija po njegovih besedah noče sprejemati protiukrepov, se »po zadnjih dogodkih« vendarle vse bolj obrača k »velikim in dinamičnim državam pacifiškega oceana.« Nekateri pa Rusiji napovedujejo krizo, kakršna je državo pretresla leta 1917. V to je prepričan nekdanji ruski tajkun in dolgoletni zapornik Mihail Hodorkovski, ki opozarja na hiter beg kapitala iz Rusije in padec vrednosti rublja. »Vsi avtoritarni režimi in še posebej tisti, ki ne temeljijo na ideologiji, ampak na enem samem človeku, so zelo nestabilni,« Hodorkovski opozarja na hišni zapor za milijarderja Vladimirja Jevtušenka, ki po njegovem nakazuje spremembe vpliva v Kremlju.