Tiskane izdaje
Berlin – Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je z ostrimi besedami o »trumpiziranju« odnosov na že tako kriznem Bližnjem vzhodu napadel ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ameriške obveščevalne službe pa zdaj pripisujejo krivdo za resne zaostritve med Katarjem in Saudsko Arabijo ruskim hekerjem.
Po poročanju televizijske družbe CNN so obveščevalci ameriške FBI že pred tedni začeli preiskovati domnevne kibernetske napade v Katarju in zdaj verjamejo, da so ruski hekerji nastavili v državno tiskovno agencijo lažna poročila o pozitivnih izjavah katarske vlade o Iranu in Izraelu. Nove obtožbe ruskih hekerskih napadov prihajajo v času, ko ZDA pretresa aretacija 25-letne sodelavke ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA), ki naj bi posredovala javnosti dokaze o ruskem vplivanju na izvedbo ameriških predsedniških volitev. Ameriški demokrati so že prej obtoževali Kremelj vplivanja na izvolitev republikanca Donalda Trumpa, zdaj pa nekateri tudi v katarskih dogodkih vidijo dolgo roko hekerjev.
»Vse, česar nas obtožujejo, temelji na napačnih informacijah, celotna kriza temelji na napačnih informacijah,« je za CNN ocenil katarski zunanji minister šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani. Pri ameriški televizijski postaji so navedli tudi domače vire, ki verjamejo, da poskuša ruska vlada oslabiti povezave med ZDA in njihovimi zavezniki.
Prepiri z globokimi koreninami
V Moskvi zavračajo obtožbe o lažnih novicah tudi v katarskem primeru, videti pa je, da se o položaju v Katarju ne strinjata niti ameriška Bela hiša in State Department. Trump je od Katarja zahteval okrepitev boja proti islamskemu terorju, na ameriškem zunanjem ministrstvu pa so poudarili, da bodo v boju proti terorizmu še naprej sodelovali s Katarjem in drugimi zalivskimi državami. ZDA imajo v Katarju največje bližnjevzhodno oporišče. Na razjasnitev teh obtožb ni počakal niti nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ampak je v časopisnem intervjuju imenoval za posebno nevarno »trumpiziranje« odnosov na že tako kriznem Bližnjem vzhodu. »Nedavni veliki vojaški posli ameriškega predsednika Donalda Trumpa z zalivskimi kraljevinami povečujejo nevarnost nove oboroževalne tekme,« je povedal za časopis Handelsblatt. Osamitev Katarja je napačna in v nasprotju z nemško politiko, je povedal pred obiskom saudskega zunanjega ministra Abdela al Džubeira v Berlinu.
Prepiri z globokimi koreninami so po prepričanju socialdemokratskega vodje diplomacije zadnja stvar, ki jo potrebujejo na bližnjevzhodnem političnem in vojaškem sodu smodnika. Trump je med obiskom v Saudski Arabiji ostro napadel tudi Iran, nemška diplomacija pa še posebej poudarja jedrski sporazum z Iranom, ki ga je leta 2015 podprl tudi Trumpov demokratski predhodnik Barack Obama. Berlin lahko čedalje bolj eksplozivne razmere na Bližnjem in Srednjem vzhodu skrbijo tudi zaradi tesnih gospodarskih vezi.
Katar s svojim kapitalom sodeluje v številnih nemških podjetjih, med njimi v avtomobilskem velikanu Volkswagen, največji banki Deutsche Bank ter koncernih Hapaq Lloyd in Siemens. Nemčija pri tem ni osamljena, saj bogata zalivska kraljevina z državnim skladom in drugimi investira tudi v francosko hotelsko verigo Accor, ki velja za največjo v Evropi, britansko velebanko Barclays, švicarsko Credit Suisse, Agricultural Bank of China in londonsko borzo, če naštejemo samo nekatere.
Gabrielovo priporočilo
Nemški zunanji minister je po srečanju s saudskim kolegom bližnje- in srednjevzhodnemu območju priporočil skupni boj proti Islamski državi, medtem pa se tamkajšnji položaj še naprej zaostruje: pripadniki iranske revolucionarne garde za včerajšnje teroristične napade v Teheranu obtožujejo Saudsko Arabijo. Kljub upravičeni zaskrbljenosti za mir in stabilnost arabsko-perzijskega zaliva preseneča Gabrielova izbira besed v obsodbi ameriškega predsednika, saj ZDA še vedno veljajo za najpomembnejšo strateško zaveznico Nemčije. Visoki nemški socialdemokratski politiki pa so Donalda Trumpa ostro napadali že med ameriško predvolilno kampanjo in ga napadajo tudi po njej.
Zaradi ameriškega odstopa od pariškega sporazuma o podnebnih spremembah je izrazila »skrajno« obžalovanje tudi krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel, po Trumpovem zadnjem potovanju v Evropo pa naznanila, da moramo »Evropejci svojo usodo resnično vzeti v lastne roke«. Med zadnjimi ostrimi besedami nemškega zunanjega ministra je v vlogi predsedujoče organizaciji G20 odpotovala v Argentino in Mehiko, od katerih se vsaj zadnja ne strinja z vrsto postavk novega ameriškega predsednika, še posebej ne z njegovimi načrti gradnje zidu na meji z Mehiko.
