Tiskane izdaje
Nemčija ne bo dobila tranzitnih con, na katerih bi še pred vstopom v državo zavračali ljudi brez upanja na azil, kot se je zavzemala Bavarska, ki je v krizi zaradi prebežnikov med najbolj izpostavljenimi nemškimi deželami. Namesto tega bodo morali prišleki z majhnimi možnostmi za takšen status ali brez veljavnih dokumentov ostati v posebej zanje predvidenih središčih, kjer jih bodo preverjali po hitrem postopku. Če ne bodo upoštevali omejitve gibanja, jim bodo zmanjšali finančno podporo in druge ugodnosti, po dveh prekrških bo sledil izgon.
Hitrejša integracija upravičenih do azila
Celo tisti, ki bodo lahko ostali v Nemčiji, a niso upravičeni do azila po ženevski konvenciji ali nemški zakonodaji, pa v prvih dveh letih ne bodo smeli pripeljati svojih družinskih članov, za lažji nadzor bodo upravičencem podelili osebne izkaznice in izboljšali datoteke. Nemčija se bo zavzela tudi za učinkovito varstvo zunanjih meja Evropske unije in skupaj z ZDA še naprej sodelovala pri stabilizaciji Afganistana. V novih vladnih dokumentih pa ne omenjajo »zaščitnih središč« v tej državi, kamor bi lahko pošiljali zavrnjene prosilce azila. Od 758.000 letos registriranih beguncev jih največ prihaja iz Sirije, Albanije, Afganistana, Iraka in Kosova. Druga in zadnja že veljata za varni državi.
Kanclerka se je takoj po pogajanjih s koalicijskimi partnerji sestala še z ministrskimi predsedniki zveznih dežel, da bi skupaj iskali rešitve tudi za druge s prebežniki povezane težave. V javnosti, ki sicer še vedno zelo pomaga, je mogoče slišati vse glasnejše zahteve po hitrejši integraciji upravičenih do azila v nemško družbo. Hessenška ministrica za zvezne in evropske zadeve Lucia Puttrich zanje zahteva kar obvezni tečaj z nazivom »Nemčija«, v katerem bi se seznanjali tako z jezikom kot tudi z nemškimi vrednotami, spoštovanjem ustave, enakopravnosti žensk, drugih verstev in drugačne spolne usmerjenosti.
