Tiskane izdaje
Berlin - Zdaj je jasno: brez odločne policije bi se na novoletno noč v Kölnu in drugje ponovilo lansko divjanje migrantov. V napetem predvolilnem obdobju, zaznamovanem z begunsko problematiko in terorističnimi napadi, se mora kanclerka boriti tudi za ohranitev liberalnega Zahoda, kakršnega poznamo po drugi svetovni in hladni vojni.
»Liberalni Zahod« v primerjavi z avtokratskimi in diktatorskimi režimi med drugim odlikuje pravica vsakogar do lastnega mnenja, nemška policija pa trenutno ugotavlja, da je lahko ta zelo naporna. S številnimi aretacijami migrantov severnoafriškega rodu so v Kölnu in drugje na novoletno noč preprečili ponovitev lanskih množičnih spolnih napadov in kraj, v javnosti pa zdaj divjajo ogorčeni prepiri zaradi naziva osumljencev. Na družabnih omrežjih so namreč besedo Nordafrikaner (Severnoafričan) skrajšali v Nafri in nekateri levičarski politiki so zagnali vik in krik.
»Vesel sem, da je bila silvestrska noč dokaj mirna«
Da Nemčija po navalu beguncev in terorističnih napadih ni več ista kot prej, kažejo tudi napadi na najglasnejšo kritičarko, voditeljico zelenih Simone Peter, med njimi tudi iz njene stranke. »Vesel sem, da je bila silvestrska noč v Kölnu in drugih mestih dokaj mirna in so lahko ljudje nemoteno praznovali,« je povedal sopredsednik zelenih Cem Özdemir, tudi sam iz družine priseljencev. Skrb za varnost po njegovem dolgujejo tudi veliki večini beguncev, ki se zaradi takšnega obnašanja jezijo in ga obsojajo. »Žalostna resnica je, da nekateri razumejo le strogo in jasno obravnavo.«
»Nafri« je delovno ime, pa če je zelenim to všeč ali ne, so poudarili na policiji. Če je vtis javnosti o nadpovprečno zločinskih priseljencih napačen, saj statistike kažejo celo zmanjševanje kriminalnih primerov med njimi, so med priseljenci velike razlike. Poleg tistih iz Kosova, Srbije in Gruzije so zlasti nevarni migranti iz severnoafriških držav, kot so Maroko, Tunizija in Alžirija. Te med drugim opredeljujejo skupinski spolni napadi, iz Tunizije pa izhaja tudi islamski skrajnež Anis Amri, ki je z ugrabljenim tovornjakom ubil 12 obiskovalcev berlinske božične tržnice ter številne ranil. Da so vrnili domov le malo prebivalcev magrebskih držav, čeprav tako kot Amri številni med njimi nimajo pravice do azila, so krivi tudi zeleni Simone Peter, ki v zgornjem domu parlamenta preprečujejo razglasitev teh držav za varne. Poleg tega so v zvezni Nemčiji za varnost velikokrat odgovorne dežele, v katerih tako kot v Severnem Porenju - Vestfaliji pogosto sodelujejo tudi zeleni.
Nekateri verjamejo, da gre za načela demokratičnih družb, v predvolilnem letu pa so prisotne tudi politične računice. Notranji minister Thomas de Maizière je zdaj predlagal večje pristojnosti zveznih oblasti, tudi za skupne centre za deportacijo, kjer bi nastanili tiste, ki nimajo možnosti za azil. Dosedanji socialdemokratski koalicijski partnerji kanclerke Angele Merkel se po jesenskih volitvah zavzemajo za ustanovitev leve vlade z zelenimi in Levico ter si zato poskušajo pridobiti podporo državljanov za svoje varnostne in družbene predstave. Zavedajo se, da je krščanskodemokratska voditeljica zaradi begunske krize in terorističnih napadov ranljivejša kot prej, a še zdaleč ni na kolenih. Nasprotno, zadnje javnomnenjske raziskave njeni CDU/CSU pripisujejo 38 odstotkov glasov, SPD pa komaj 20.
To še ne pomeni, da ima Angela Merkel v žepu še eno vlado, saj so nemški konservativci izgubili veliko glasov na račun nacionalistične Alternative za Nemčijo, krščanskodemokratska političarka pa ima dovolj nasprotnikov tudi v mednarodnem prostoru. Ne gre le za »islamistično« internacionalo, ki si očitno prizadeva za destabilizacijo Nemčije, številni nemški opazovalci kanclerko, ki v Ukrajini vztraja pri spoštovanju meddržavnih meja in je v Siriji odločno obsodila uničevanje Alepa, vidijo kot trn v peti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. »Za Kremelj je bilo leto 2016 super leto, ruskemu predsedniku stoji na poti le še Nemčija,« je Markus Wehner iz časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung naštel uspehe, kot so Sirija, Trumpova zmaga na ameriških volitvah in britanski referendum za izstop iz EU. »V nenapovedani vojni liberalnim demokracijam je Rusija prispela že daleč.«
Zahod, kakršnemu demokratična Nemčija dolguje svoj obstoj in blaginjo, napadajo na številnih novih frontah, med njimi tudi na domačih, saj novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump zavrača globalizacijo, kakršno smo poznali doslej, hkrati pa kritizira Nato in hvali ruskega predsednika. Kanclerka Angela Merkel bo v prvi polovici letošnjega leta vodila organizacijo najpomembnejših razvitih in razvijajočih se držav G20 s poudarki na trgovini in investicijah, energiji in varstvu ozračja, infrastrukturi in digitalizaciji ter zaposlovanju in izobraževanju, a sploh ne ve, ali jo podpira dosedanji porok »svobodnega sveta« - ZDA.
