Tiskane izdaje
Berlin – »Gre za prihodnost nemške policije!« je pozival nemški notranji minister Thomas de Maizière. In parlamentarne stranke so mu prisluhnile. Nova zakonodaja bo poslej omogočila boljši, elektronski nadzor osumljencev terorizma.
Nova zakonodaja predvideva tudi podrobnejše zbiranje podatkov o letalskih potnikih, uspešnejši boj proti kibernetskemu terorizmu in dodatne pristojnosti zvezne kriminalistične policije. Lani decembra je Nemce globoko pretresel teroristični napad na berlinsko božično tržnico, še bolj pa so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da so tunizijskega storilca Anisa Amrija nadzorovale obveščevalne službe več nemških zveznih dežel, a očitno zelo pomanjkljivo, saj je povsem brez težav potoval po vsej državi.
Novi ukrepi za nadzor
Novi ukrepi naj bi tako poslej Nemčiji omogočili boljši nadzor nad ljudmi, ki jim šele pripisujejo teroristične naklepe. Nemška opozicija je ob tem sicer predstavila številne pomisleke. Kot je spomnila Martina Renner iz Levice, sta v Franciji dva atentatorja izvedla teroristično dejanje kljub napravam za elektronski nadzor na nogah. Da gre za navaden placebo, je zatrjevala tudi zelena Irene Mihalic, pred politično kariero tudi sama policistka.
Nekateri ne verjamejo niti v večje zbiranje osebnih podatkov potujočih v državo, a bavarski konservativni poslanec Volker Ullrich obtožuje opozicijo, da ne razume pomena nove zakonodaje. Njegov kolega Stephan Mayer je opozoril na neznanske izzive varnostnih sil in še posebej boljše obveščevalno delo naj bi opravilo z »umetno slepoto« oblasti. Nekateri opazovalci upajo tudi na boljše sodelovanje nemških zveznih dežel, saj pravočasno odkrivanje zločinskih dejanj pogosto preprečuje tudi napačno razumljeni federalizem.
Veliko povečanje zločinov
Nemčija potrebuje široko odprte oči, saj kriminalistične statistike kažejo veliko povečanje zločinov in prestopkov, ki jih zakrivijo tujci. Takšnih politično ali ideološko motiviranih dejanj je bilo lani za skoraj sedemdeset odstotkov več kot leta 2015, vseh skupaj pa skoraj za sedem odstotkov več. Ne gre le za terorizem, kakršnega je s svojimi dvanajstimi žrtvami zakrivil Amri, ampak tudi za umore in posilstva ter nasilje znotraj turških ali kurdskih skupnosti. A se je tudi obseg kriminala, ki so ga zakrivili iskalci političnega zatočišča, povečal za več kot petdeset odstotkov.
»Tisti, ki zakrivijo resne zločine, se s tem odrečejo pravici ostati tukaj,« je bil med nedavno predstavitvijo teh statistik oster notranji minister, v času, ko zaradi tega marsikod po Evropi vpliv pridobivajo nacionalistične sile, pa je tudi za nemško konservativno-socialdemokratsko vlado pomembno ukrepanje še pred storjenimi zločini. Tudi Thomas de Maizière je poročal, da je kriminal med resničnimi žrtvami državljanskih vojn in preganjanja celo manjši od povprečnega, a je skupaj s temi upravičenimi begunci v minulih letih v Nemčijo očitno prišlo tudi veliko migrantov in ljudi s slabimi nameni.
Nasilje proti
Nemčija se mora ubadati tudi s porastom nasilja proti priseljencem. Ta teden je državo pretresel nenavaden primer osemindvajsetletnega vojaka, ki se je med pretvarjanjem, da je sam begunec, pripravljal na napad nanje. Častnik iz Offenbacha, ki je bil stacioniran v nemško-francoski vojaški enoti, je v svoji drugi identiteti dokončal postopek za priznanje azila in je od januarja lani prejemal tudi finančno pomoč. Še posebej vznemirjujoče je, da ne govori niti besede arabsko in je za pridobitev azila zadostovala njegova francoščina.
Aretirali so ga nato februarja na dunajskem letališču, kjer je v enem od stranišč skril v nemški vojski ukradeno orožje. V Offenbachu so nato prijeli njegovega pomagača, štiriindvajsetletnega študenta, prav tako skrajno desničarskih in do tujcev sovražnih prepričanj. Preiskovalci domnevajo, da je osumljenec nameraval izvesti teroristični napad, ki bi ga potem pripisali beguncu.
