Nemir v baltskih državah

Glavni problem zveze Nato in njenih članic, ki mejijo na Rusijo, je dejstvo, da se ta ne bojuje na konvencionalen način.

Objavljeno
28. september 2014 20.25
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika
Taktike »hibridnega vojskovanja«, ki jih Rusija uporablja proti članicam severnoatlantskega zavezništva, lahko nosijo resne posledice za notranjo stabilnost držav in kolektivno varnost v Evropi. Rusi se na vsak način trudijo dokazati vso svojo moč. Popuščanje živcev na evropski strani kaže, da jim to še kako uspeva.

Baltske države so že vse od začetka ukrajinske krize tarča ruskih protiukrepov, ki zajemajo vse – od trgovinskih sankcij in ukinjanja dotoka ruskega plina do širjenja protizahodne propagande ter spodbujanja etničnih trenj. V Moskvi zavračajo kakršno koli odgovornost za naraščanje napetosti: ukrepe, ki jih sprejemajo, razlagajo kot posledice poslovnih, uredniških in zasebnih odločitev svojih državljanov, ki nimajo nikakršne zveze z uradno politiko. Ko gre za vojaške manevre, okoliščine in motivi ruskih oblasti postanejo bistveno bolj črnobeli.

Za zdaj nič ne kaže, da ima Moskva za baltske države podobne načrte kot za Ukrajino. A ruska oblast postaja čedalje agresivnejša in samozavestnejša, ko gre za uresničevanje njenih interesov v regiji. Nedavna ugrabitev estonskega obveščevalnega agenta s strani ruske FSB, zaseg latvijske ribiške ladje nedaleč od severne obale Norveške in podatki o nezakonitih vdorih ruskih letal, sta v državah povzročila nemir in skrb pred stopnjevanjem napetosti.

Napačna vrsta vojne

Porast ostre retorike, obveščevalnih dejavnosti in vojaških manevrov daje vtis, da se tako Rusija kot baltske države pripravljajo na dolgo jesen in še daljšo zimo. Moskva v skladu z dolgoletno prakso še naprej problematizira položaj ruske narodnostne manjše, litovske, latvijske in estonske oblasti pa obtožuje grobih kršitev človekovih pravic. Komentarji ruskih vladnih predstavnikov, polni namigov o »grožnji«, ki jo za Evropo predstavlja »naraščanje ksenofobnosti in neonacizma«, pogosto močno spominjajo na jezik, ki ga Moskva uporablja v svojih konfrontacijah s Kijevom.

Glavni problem zveze Nato in njenih članic, ki neposredno mejijo na Rusijo, je dejstvo, da se ta ne bojuje na konvencionalen način, poudarja britanski urednik in komentator Edward Lucas. Konfuzne in nepredvidljive taktike, ki jih uporablja ruska stran, po njegovem najbolje ustrezajo terminu »hibridno vojskovanje«, v katerem se je izkazala že Sovjetska zveza, Moskva pa ga je povzdignila na povsem novo raven. »Največji problem Nata je, da je konfiguriran za bojevanje napačne vrste vojne.« Podobne pomisleke, usmerjene v učinkovitost severnoatlantskega zavezništva pri zaščiti kolektivne varnosti evropskih držav, je v intervjuju za ameriško revijo Slate izrazila tudi litovska predsednica Dalia Grybauskaite. »Vsi govorijo o uveljavljanju 5. člena ustanovne listine Nata. A Putin se ne bo umaknil, dokler ne bo videl več odločnosti s strani evropskih in svetovnih voditeljev,« je poudarila. Estonski predsednik Thomas Hendrik Ilves, nasprotno, verjame, da ruski predsednik ne bo prestopil rdeče črte.

Ilves je v pogovoru za Guardian komentiral tudi ugrabitev estonskega obveščevalnega agenta Estona Kohverja. Čeprav predsednik ni znal pojasniti motiva v ozadju njegove ugrabitve, je odločno zavrnil kakršno koli povezovanje incidenta z ruskimi poskusi stopnjevanja napetosti v regiji.

Gneča na nebu

Latvija, Litva in Estonija so v zadnjih mesecih zabeležile občuten porast števila kršitev svojega zračnega prostora. Natovi lovci, ki patruljirajo vzdolž litovsko-ruske mejo, so se na vdore ruskih letal v tem letu odzvali kar 68-krat. Latvija je v enakem obdobju naštela 150 primerov »bližnjih srečanj«, ko so se letala nasprotne strani preveč približala njenemu ozemlju. Estonija je bila s petimi občutnimi kršitvami zračnega prostora najmanj na udaru. Toda tudi to razmeroma majhno število ruskih preletov je bistveno višje v primerjavi s prejšnjimi obdobji.

Pri kršitvah zračnega prostora po navedbah nacionalnih vlad in Natovih predstavnikov ne gre le za prelete v okviru ruskih vojaških vaj in normalnih aktivnosti vzdolž Natovih vzhodnih meja, temveč za vdore v zračno-obrambna identifikacijska območja (ADIZ), kjer države od letal zahtevajo, da se identificirajo in s tem potrdijo, da niso sovražna. Tipičen primer vdora v tovrstna območja po poročanju Financial Timesa vključuje letala, ta zajemajo vse od ruskih lovcev do bombnikov, opremljenih z jedrskim orožjem, ki izklopijo svoje odzivnike in nenadzorovano letijo zunaj vnaprej določenih načrtov poti. Tovrstna srečanja tretje vrste sovpadajo z nedavnim »znatnim« umikom ruskih enot iz Ukrajine. Ta med Natovimi članicami sprožajo še več nesoglasij pri iskanju ustreznega odgovora na grožnjo, ki preti z vzhoda.