Nemška SPD v iskanju politične sredine

V iskanju novih formul za spopad z Angelo Merkel se Martin Schulz zdaj s skrajne levice pomika na politično sredino.

Objavljeno
17. maj 2017 19.14
GERMANY-ELECTION/NRW
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin - »Schulzevega učinka«, s kakršnim je kanclerski kandidat SPD v začetku leta navduševal nemško levosredinsko stranko, je po treh izgubljenih deželnih volitvah konec. V iskanju novih formul za spopad z »večno« kanclerko Angelo Merkel se Martin Schulz zdaj pomika s skrajne levice na politično sredino.

Kot da ne bi bile dovolj tri izgubljene deželne volitve, med njimi tudi odločilne v tradicionalni »rdeči trdnjavi« Severno Porenje - Vestfalija, nemške socialdemokrate in njihovega kanclerskega kandidata Martina Schulza prizadevajo čedalje slabši rezultati zveznih javnomnenjskih raziskav. Po zadnji, ki so jo objavili v Sternu in RTL, bi SPD na volitvah dobila le še 26 odstotkov glasov, konservativna unija CDU/CSU kanclerke Angele Merkel pa že 38 odstotkov. Še huje bi bilo, če bi Nemci izbirali predsednike vlad neposredno, saj bi se v tem primeru za krščanskodemokratsko prvakinjo odločila polovica vprašanih in le 24 odstotkov za nekdanjega socialdemokratskega predsednika evropskega parlamenta.

V primežu

Težavam levosredinske stranke je postavil piko na i ponovni vzpon liberalne FDP, ki je na zadnjih volitvah v bundestag ostala pred parlamentarnimi vrati. Po uspehih v zveznih deželah Schleswig-Holstein in Severno Porenje - Vestfalija jo zdaj Christian Lindner in Wolfgang Kubicki vračata na vsenemški politični oder. Liberalci v Düsseldorfu že postavljajo ostre pogoje tamkajšnjemu krščanskodemokratskemu prvaku Arminu Laschetu in jih bodo, če bodo konec septembra tako daleč na zvezni ravni, postavljali tudi kanclerki. Omenjena raziskava daje FDP 8 odstotkov, enako kot Levici in odstotek več kot zelenim. Enako podporo kot potapljajoča se ladja nekdanje okoljevarstvene stranke ima vsaj ta teden nacionalistična Alternativa za Nemčijo.

Tako socialdemokrati kot zeleni so se znašli v primežu, ker so zastavili predvolilno kampanjo na tradicionalnih levičarskih temeljih. Po lanski zmagi v mestu-deželi Berlin, ki je prinesla prestolnici rdeče-rdeče-zeleno koalicijo z naslednico vzhodnonemške komunistične partije Levico, so se tudi v SPD veselili zvezne predvolilne kampanje v znamenju pravičnejše družbe in obračunavanja z varčevalnimi diktati. V takšnem duhu je najprej nastopil tudi kanclerski kandidat Martin Schulz, obe stranki nemške leve sredine pa sta kmalu spoznali, da v obdobju dobre gospodarske rasti in splošnega blagostanja večini volivcev niso všeč razprave o prerazporejanju dohodka.

SPD se je že pred zadnjimi deželnimi volitvami besedno oddaljila od Levice, a to ni zadostovalo za ohranitev »Schulzevega učinka«. Tudi zato zdaj socialdemokratski kanclerski kandidat namesto o povečanju nadomestil za brezposelnost, zgodnejšem upokojevanju in nemških varščinah za evropske dolgove govori o globalizaciji, digitalizaciji, robotiki in avtomatizaciji procesov dela ter poudarja, da z njim ne bo »socialnih obljub, ki jih ni mogoče izpolniti«. K temu dodaja, da z njim ne bo niti obljub o nižanju davkov, ki jih ni mogoče izpolniti, a o tem že govori voditelj Spodnje Saške Stephan Weil, eden od vplivnih socialdemokratskih deželnih premierov.

Investicijski ognjemet

Kanclerski kandidat Martin Schulz poudarja tudi razlike s krščanskimi demokrati Angele Merkel. Obljublja »investicijski ognjemet« pri infrastrukturi, mobilnosti, izo¬braževanju in zagotavljanju hitrih internetnih povezav, saj verjame, da se lokalne skupnosti že zajedajo v lastno substanco - ter v skladu s keynesijansko šolo tudi, da milijardne investicije prinašajo podeseterjene koristi. »Izgubljamo čas in denar, če so ceste in mostovi zaprti, če vlaki ne vozijo točno,« je nedavno govoril podjetnikom.

Kritiki opozarjajo, da nikjer v Nemčiji ni toliko slabih mostov in avtocest kot v Severnem Porenju - Vestfaliji, kjer je minulih sedem let vladala njegova SPD, pod ¬premierko Hannelore Kraft pa so naraščali dolgovi, brezposelnost in kriminal. V strahu pred še eno veliko koalicijo pod vodstvom Angele Merkel se zdaj Martin ¬Schulz tudi pri tem pomika bolj na desno.

Po poročanju časopisa Die Welt bodo pri SPD kmalu zahtevali na tisoče novih policistov in razširjen video nadzor, tuje državljane, ki se podajo v kriminal, pa bi »nemudoma« izgnali, prav tako islamistične pridigarje sovraštva. Toda kritiki znova opozarjajo, da so zapravili priložnost za ukrepanje v številnih deželah, kjer so ali so bili na oblasti. Prav »njihovo« Severno Porenje - Vestfalija so najbolj pretresali in še pretresajo spolni napadi migrantov, vladavine tujih klanov v velemestih in islamski terorizem.