Tiskane izdaje
Berlin – »Takšne podobe poznamo le iz Guantanama!« so šokirani pri policiji v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija. Zasebne varnostne službe so v Burbachu iskalce političnega zatočišča obravnavale kot zločince in s tem v Nemčiji dvignile pravi vihar.
Fotografija iz nekdanje vojašnice Siegerland, posneta s prenosnim telefonom, kaže na tleh ležečega moškega z lisicami na zapestjih in z nogo enega od varnostnikov na svojem vratu. Pri televizijski postaji WDR poročajo o podobnih primerih ne le v Bosbachu, ampak tudi v Essnu, in ogorčena ni le javnost, ampak tudi policija, ki že preiskuje.
Nekatera zatočišča za begunce v deželi Severno Porenje - Vestfalija in tudi drugod po državi namreč upravljajo zasebne družbe, v omenjenem primeru družba »European Homecare«. Notranji minister Severnega Porenja - Vestfalije Ralf Jäger zagotavlja, da nasilja do prosilcev političnega zatočišča ne bodo trpeli, kdor muči in zlorablja ljudi v stiski, bo kaznovan.
Koliko so krive oblasti velike zahodnonemške dežele, v katero se zateka velik del iskalcev političnega zatočišča v Nemčiji? Že pred sedanjo afero je bilo znano, da v zatočiščih, ki jih upravlja družba »European Homecare«, nimajo dovolj psihologov in socialnih pedagogov, v varčevalni nuji pa so bile deželne oblasti očitno zadovoljne že, da begunci ne končajo kot brezdomci.
Pri osumljeni družbi odgovornost prelagajo na zasebne družbe, pri katerih najemajo varnostnike, a se tudi branijo, da sedanjega navala beguncev preprosto ne zmorejo več. Vojne in krize v evropski soseščini in drugod v Nemčijo privabljajo vse več ljudi in letos računajo na že dvesto tisoč beguncev, kar je šestkrat več kot pred šestimi leti.
Številni dogodki potrjujejo, da bi morala Nemčija za begunce namenjati več denarja, in ne manj. Avgusta je bilo v berlinskem zatočišču v pretepu zaradi očitkov muslimanskih Čečenov, da sirski kristjani med igranjem nogometa niso dovolj pokriti, ranjenih več ljudi.
Ta čas največ beguncev v Nemčijo prihaja iz Sirije, veliko pa tudi iz Afganistana in od drugod, zato ne pomaga veliko, da so Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo pred kratkim razglasili za varne države. Nestabilni položaj v Afriki in Aziji skrbi za nove valove beguncev, Nemci pa se jezijo na Italijo in Grčijo, ki jim dovolijo v druge države EU, da njim samim potem ni treba poskrbeti zanje.
Tudi zaradi tega je celo na Švedskem ali v Franciji več afriških beguncev kot pa v državah, v katerih pristajajo njihovi čolni, najbolj pa je obremenjena Nemčija, v kateri pristane kar tretjina vseh beguncev v EU. Bavarska krščanskosocialna unija CSU in vse bolj nacionalistična Alternativa za Nemčijo že predlagata vrnitev nadzora nad mejami in vračanje beguncev v Italijo, od koder jih prihaja še posebej veliko.
Zmernejši glasovi opozarjajo, da stotinam milijonom državljanov Evropske unije ne bi smeli omejevati svobode gibanja zaradi nekaj deset tisoč beguncev, nadzor nad nemškimi mejami pa se jim zdi posebej nesmiseln, ker bi v tem primeru na vsakem tudi najmanjšem prehodu potrebovali osebje za izpraševanje in vračanje beguncev ter prostore za njihovo nastanitev.
Če ne, bi nemške medije namesto sedanjih zgodb o slabem ravnanju z azilanti polnile zgodbe o kruti usodi ljudi, ki so jim odrekali celo iskanje statusa begunca. Nemški komentatorji menijo, da je čas za dogovor o begunskih kvotah v posameznih članicah EU, pa čeprav se bo najbrž težko dogovoriti o kriterijih, s katerimi se morda ne bi strinjali niti begunci sami. Ti zdaj pogosto težijo v države z veliko koncentracijo njihovih rojakov.
Naj se zdaj še tako otepata, bosta morali tako EU kot Nemčija še bolj posredovati tudi na kriznih žariščih, od koder prihajajo begunci. Ljudje, ki so izgubili vse in se bojijo za svoje življenje, bodo namreč še naprej obupano iskali pot v mirnejše in razvitejše države, te pa že zaradi temeljnih civilizacijskih načel in svojega samospoštovanja ne bodo smele zapirati vrat pred tistimi, ki pomoč res potrebujejo. Dokaz za to je tudi nemški vihar zaradi ene same fotografije slabega ravnanja z enim samim beguncem.
