Tiskane izdaje
Berlin - Nova nemška vlada ni še niti v povojih, sredinske stranke pa se zaradi vstopa nacionalistične Alternative za Nemčijo v bundestag že pripravljajo na težke parlamentarne boje. S finančnega ministrstva na berlinski Wilhelmstraße, kjer je krotil Grčijo in druge kršilce evrskih proračunskih in dolžniških kriterijev, se po informacijah časopisa Bild na čelo bundestaga seli krščanski demokrat Wolfgang Schäuble.
Tako kanclerka Angela Merkel kot njen parlamentarni prvak Volker Kauder in bavarski voditelji verjamejo, da bo 75-letni konservativni veteran najboljši naslednik odhajajočega predsednika bundestaga Norberta Lammerta. Schäuble, ki je bil prej tudi notranji minister, v bundestagu služi že 45 let, politik na invalidskem vozičku, kamor ga je obsodil atentator, pa je v evrski krizi veljal za desno roko kanclerke Angele Merkel ter jo je podpiral tudi med begunsko. Če je v uniji CDU/CSU pričakovati splošno zadovoljstvo s to odločitvijo, potem ko jo bodo tudi uradno napovedali, pa naj bi v stranki že potekali prepiri zaradi pomembne izgube glasov na račun AfD in drugih. Revija Focus poroča o glasnem obtoževanju med Kauderjem in mlajšim krščanskodemokratskim politikom Jensom Spahnom, ki naj bi po trditvah prvega že poskušal organizirati »drugačne večine«.
Mirneje je kljub zgodovinskemu porazu videti socialdemokratska stranka Nemčije, saj neuspešni kanclerski kandidat Martin Schulz kljub vsemu ostaja na čelu stranke, parlamentarno frakcijo SPD pa bo prevzela vzhajajoča socialdemokratska zvezda in dosedanja ministrica za delo in socialo Andrea Nahles. Nemški mediji pa poročajo, da je v razumnost tako hitre odločitve za opozicijo podvomil nekdanji socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, pa čeprav opazovalci verjamejo, da bo kanclerka Merklova najprej poskušala poiskati soglasje z liberalni in zelenimi. Zaradi številnih nasprotovanj med tema dvema strankama in tudi zelenih in bavarske CSU ni niti najmanj jasno, ali bo tako imenovana jamajska koalicija uspela, del računic pa bi vendarle lahko bila tudi izpraznitev vplivnega finančnega ministrstva. Ta položaj bi si morda želeli prevzeti liberalci, ki že odločno nasprotujejo nekaterim evrskim predlogom francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter transferju denarja, ki ga po njihovem prepričanju zagovarja Pariz.
