Tiskane izdaje
Pravzaprav je bil med dolgoletno vohunsko kariero na Bližnjem vzhodu, kjer si je pridobil sloves nemškega »Jamesa Bonda«, znan pod skrivnim vzdevkom »Mr. Hezbolah«. Nemška Zvezna tajna služba (Bundesnachrichtendienst – BND) ga bo v začetku prihodnjega leta imenovala za koordinatorja evropskih tajnih služb.
Odločitev BND, da svojega nekdanjega vrhunskega »špijona« Gerharda Conrada potegne iz ilegale in ga javno predstavi kot bodočega koordinatorja evropskega vohunskega centra za analizo in oceno razmer (Intelligence Analysis and Situation Centre – INTCEN) je po pisanju Spiegla nekoliko nenavadna. Conrad je bil namreč dolga leta skrbno skrivan nemški agent, o katerem je na Bližnjem vzhodu krožilo veliko legend, a tudi izmišljenih zgodb in zgodbic o tem, kako spretno, tako rekoč po »bondovsko« je opravljal svoj posel.
Kot vrhunski poznavalec Orienta, ki je perfektno govoril arabsko, s »pritiskom na gumb«, kot piše Spiegel, pa je v hipu lahko »preklopil« tudi na številne druge jezike z vsemi ustreznimi dialekti in akcenti vred, je Conrad za BND na Bližnjem vzhodu desetletja deloval pod krinko diplomata na nemških veleposlaništvih v Beirutu, Jeruzalemu in Damasku. Proslavil se je s svojim učinkovitim tajnim posredovanjem med takimi zagrizenimi bližnjevzhodnimi sovražniki kot so Izrael in radikalne ekstremistične skupine iz vrst Hezbolaha in Hamasa, ena izmed njegovih najbolj odmevnih akcij pa je bila izpustitev več kot tisoč palestinskih zapornikov v zameno za ugrabljenega izraelskega talca oktobra 2011.
Z začetkom prihodnjega leta bo nekoč vrhunski nemški tajni agent prevzel vodenje tako rekoč javne evropske službe, ki naj bi po besedah šefa BND Gerharda Schindlerja v evropskem merilu zagotovila veliko bolj učinkovito koordinacijo in spodbujanje vzajemnega delovanja zelo različnih evropskih nacionalnih tajnih agencij. Conradova ključna naloga naj bi bila, tajne službe posameznih članic Evropske unije spodbuditi k večji odprtosti, izmenjavi podatkov in medsebojnemu povezovanju, kar vse je v časih terorizma izjemno pomembno. Brez tesnega sodelovanja tovrstnih evropskih služb, predvsem pa brez popolnega zaupanja med njimi, kar je med tajnimi službami izjemno težko doseči, namreč ni učinkovitega preventivnega protiterorističnega delovanja na evropski ravni.
Conrad kot nekdanji vrhunski tajni agent zanesljivo dobro ve, kako rade tajne službe skrivajo svoja najpomembnejša odkritja in kako težko se odločijo, da bi te svoje skrivnosti delile z drugimi. Kljub temu naj bi evropski center za analizo in oceno razmer INTCEN z novim letom začel odločno spodbujati prav to koordinacijo in izmenjavo med članicami Evropske unije, zlasti na področju terorizma. Urad je namreč do zdaj s komaj nekaj več kot 70 sodelavci zgolj oskrboval evropsko zunanjepolitično službo z ustreznimi politično-strateškimi analizami, svoje tajne službe oziroma ustreznih zbirnih podatkov evropskih tajnih služb pa ni imel. Ker Evropska skupnost, pač, še vedno ne premore svoje skupne tajne službe.
Nekdanji nemški »James Bond«, ki se je na Bližnjem vzhodu desetletja uril, kako je mogoče s tajnimi pogajanji do kompromisa pripraviti tudi najhujše sovražnike, ne da bi te pri tem osumili, da privilegiraš samo eno stran, naj bi z novim letom ustanovil prav to – nekakšno skupno, ali pa vsaj bistveno bolj povezano evropsko tajno službo. Čeprav se večina Evropejcev zaveda, da brez take službe ni učinkovite evropske obrambe pred terorističnimi napadi, naloga najbrž ne bo nič lažja od tiste, ko je bilo treba tajno do dogovora o izmenjavi zapornikov pripraviti Izrael in Hamas.
