Tiskane izdaje
Berlin, Bruselj – Pred končnico pogajanj o grškem reformno-varčevalnem svežnju prihajajo iz Aten nasprotujoča si sporočila o razsežnostih likvidnostnih težav.
Tako je več članov Sirizine ekipe, tudi notranji minister Nikos Vucis, v zadnjih dneh napovedalo, da junija Grčija ne bodo imela denarja za vrnitev dolga IMF. Po drugi strani je glasnik vlade sporočil, da nameravajo po svojih močeh odplačati vse obveznosti. To da je odgovornost vlade. Kljub temu je opozoril, da morajo glede na likvidnostni položaj čim prej doseči sporazum s predstavniki upnic. Pogajanja z njim se bodo nadaljevala danes v Bruslju.
Grčija mora junija IMF vrniti okoli 1,6 milijarde evrov. Prvi obrok v višini 300 milijonov bo na vrsti konec prihodnjega tedna. Ker je maja skoraj ves denar za zadnje vračilo v višini 750 milijonov vzela iz računa za nujne primere pri IMF, je očitno, da je grška malha prazna. Zaradi višine zapadlih obveznosti do IMF in še skoraj sedmih milijard vračil ECB poleti je gotovo, da bo Grčija bankrotirala, če ne bo dobila pomoči.
Ne bodo dovolili poniževanja
Iz grške vlade so že nekajkrat prišla sporočila o bližajočem se bankrotu. To je bilo razumljeno bolj kot del pogajalske strategije, s katero so hoteli upnike prepričati, da bi ublažili svoja stališča. Upniki v zameno za milijarde zahtevajo sprejetje reform, h katerim se je grška vlada že tako ali tako zavezala. Premieru Aleksisu Ciprasu je na zasedanju centralnega komiteja Sirize s 95 proti 75 glasovom uspelo preprečiti izglasovanje predloga levega krila stranke, ki je zahtevalo prekinitev plačil IMF.
V Sirizi so sicer sprejeli stališče, po katerem ne bodo dovolili poniževanja Grčije, a v znamenje spravljivosti so napovedali, da si bodo prizadevali za sprejetje kompromisa v korist obeh strani. Kljub optimizmu, ki veje iz Ciprasovih izjav v zadnjih dneh, med upnicami še prevladuje prepričanje, da bo za rešitev treba narediti še veliko, ker da sta strani kljub intenzivnim pogajanjem še predaleč vsaksebi.
Nemški pozivi Grčiji, naj uresniči obljubljene reforme
Zaradi izjav, da Grčija junija morda ne bo mogla odplačati dolga Mednarodnemu denarnemu skladu, so v Nemčiji vse bolj vznemirjeni. Štiri mesece po zmagi Sirize na grških volitvah kočljiva vprašanja na dnevnem redu pogajanj z upnicami ostajajo bolj ali manj enaka.
Ni še jasno niti to, ali bo vlada Aleksisa Ciprasa do 31. maja predstavila reforme, ki jih pričakujeta kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande.
»Naredili smo, kar smo morali, zdaj je na vrsti Evropa,« celo pravi skrajno levi premier Aleksis Cipras, njegov minister za finance Janis Varufakis pa opozarja, da se ob morebitnem odhodu Grčije lahko sesuje celoten projekt skupne evropske valute. »To bi bila katastrofa za vse vpletene, predvsem pa za grško socialno ekonomijo, a bi bil tudi začetek konca projekta skupne valute v Evropi,« je povedal za britanski BBC.
Nemški minister za finance Wolfgang Schäuble pa Grčiji brez uresničitve obljub ni pripravljen podaljševati rokov. »Grčija se je 20. februarja sama obvezala k izpolnitvi programa, zato nam ni treba razpravljati o alternativah,« je krščanskodemokratski politik konec tedna povedal na nemški radijski postaji.
Schäuble sicer priznava, da bo morala Grčija premagati še zelo veliko težav, a tudi verjame, da morajo Grki enkrat sami proizvajati tisto, kar si hočejo privoščiti. »Težave izvirajo iz Grčije, Grčija pa je poleg tega dobila več pomoči kot katerakoli druga država,« verjame nemški finančni minister.
Dora Bakojanis iz grške konservativne Nove demokracije se že boji, da bo Grčija kmalu prisiljena uveljaviti nadzor nad kapitalom, če se vlada ne bo takoj dogovorila z upniki. Med binkoštnimi prazniki pa visoki nemški politiki še niso komentirali nedeljskega volilnega vzpona skrajno leve španske stranke Podemos, katere voditelj Pablo Iglesias podobno kot grška Siriza verjame, da »nemški kapitalistični dogmatizem« povečuje tveganje za »ksenofobični prevrat« v Evropi. Schäuble raje navaja, da je Francija zelo zmanjšala novo zadolževanje in je zato na dobri poti, prav tako Italija in nasploh se je novo zadolževanje v vsem evrskem območju za polovico zmanjšalo.
Nemški finančni minister je vesel tudi gospodarskega razvoja v ZDA, kjer se zmanjšuje brezposelnost, centralna banka Fed pa se po njegovem prepričanju zaveda svoje odgovornosti do svetovnega gospodarstva. Še posebno pa je zadovoljen zaradi razvoja v Nemčiji. Poudarja, da tudi zaradi primerjalno nizke davčne obremenitve gospodarstva »v Nemčijo radi prihajajo investitorji in vanjo radi prihajajo živet številni ljudje«.
Sirizina brezpotja
Nesoglasja se vrtijo predvsem okoli zviševanja DDV za polnjenje državne blagajne. Upnice hočejo doseči, da bi v Grčiji sanirali pokojninski sistem tako, da ta ne bi bil več odvisen od državnih subvencij. Omejiti bi morali prehitro upokojevanje. Glede reform na trgu dela Sirizina vlada zavrača rešitve, ki bi omogočale lažje odpuščanje. Sporni se zdijo tudi varčevalni cilji, saj Siriza noče prelomiti volilne obljube o koncu varčevalne politike.
Varčevalni cilji naj bi skupaj z gospodarsko rastjo Grčiji omogočili, da na začetku prihodnjega desetletja doseže stabilno zadolženost okoli 120 odstotkov BDP. Tako je po sporazumu predvideno, da bi Grčija letos imela primarni proračunski presežek v višini treh odstotkov BDP. Prihodnje leto bi se ta moral še povišati na 4,5 odstotka.
Obe številki sta glede na razmere in nova negativna gospodarska gibanja po prihodu Sirize na oblast nedosegljiva. Grčija bo letos po napovedih evropske komisije spet na robu recesije in proračunska gibanja se bodo dramatična poslabšala.
Upnice so pripravljene vsaj nekoliko popustiti. Doseganje zmerne zadolženosti je eden od glavnih ciljev programa in zahteva Mednarodni denarni sklad. Če bi pri varčevanju preveč popuščali, bi bili za znižanje dolgov spet v igri večji rešilni svežnji in (ali) tak ali drugačen odpis dolgov. Manevrskega prostora zato ni veliko. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je Sirizino vlado spet spomnil, da grško vlado čaka še kar veliko dela, da bi izpolnila obljubo o uresničitvi glavnih točk starega rešilnega programa.
Čeprav je premier Aleksis Cipras s pogovorov z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Françoisem Hollandom v Rigi odšel praznih rok, je napovedal skorajšnjo rešitev. Minister za finance Janis Varufakis nadaljuje niz odmevnih nastopov v medijih, v katerih pojasnjuje, zakaj je tajno snemal zasedanje finančnih ministrov držav z evrov. Napoveduje začetek konca evra v primeru grškega izstopa in pri tem uporablja slikovite primerjave. Na BBC je, denimo, govoril, da bi se upnice morale zavedati, da krave ne bi smeli spraviti v položaj, ko ne more več dajati mleka (denarja).
Novi grški vladi je bilo sicer zagotovljeno, da lahko predlaga drugačne reforme, toda njihov učinek na javnofinančni položaj države bi moral biti nevtralen. Pozitivna ocena reformnega svežnja in končanje rešilnega program sta pogoja, da preostanek pomoči lahko dobi v višini 7,2 milijarde evrov. Glede na položaj bo Grčija predvidoma potrebovala še tretji rešilni sveženj.
