Nemški socialdemokrati razklani med vlado in opozicijo

Predsednik Jusosa Kevin Kühnert proti veliki koaliciji z Angelo Merkel.

Objavljeno
15. januar 2018 21.36
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin - »Nadaljevanje po starem bi ogrozilo obstoj SPD kot ljudske stranke,« je poudaril vodja podmladka nemških socialdemokratov, ki kljub za politiko rosnim 28 letom resno izziva predsednika SPD Martina Schulza ter njegovo odločitev za pogajanja o še eni veliki koaliciji pod vodstvom krščanskodemokratske prvakinje Angele Merkel. Če bo ta propadla, bo eden najzaslužnejših prav Kevin Kühnert.

Predsednik Jusosa je že ob lanski izvolitvi povedal, da hoče več polarizacije in zaostrovanja, in res te dni s tiskovnimi konferencami, televizijskimi nastopi ter potovanjem po državi spodkopava težko dosežen kompromis konservativne unije CDU/CSU in SPD o začetku pogajanj o že tretji veliki koaliciji pod vodstvom dolgoletne kanclerke Angele Merkel. Najbolj na udaru je videti predsednik SPD Martin ­Schulz, ki se je iz ostrega nasprotnika Groko (nemška kratica za veliko koalicijo) prelevil v njenega vročega zagovornika.

»Popolnoma vseeno mi je, ali bo konec velike koalicije Schulza stal kariere,« je pred kratkim izjavil ob poročilih, da se nekdanji predsednik evropskega parlamenta boji za službo. »Če bo to šlo narobe, je moje politične kariere konec,« je po informacijah časopisa Bild na nedavnem srečanju prvakov morebitne nove nemške velike koalicije dejal socialdemokratski prvak. »Ne samo tvoje,« mu je zabrusil voditelj bavarske CSU Horst Seehofer, ki zaradi lastnih katastrofalnih rezultatov na parlamentarnih volitvah odstopa od vodenja vlade v ­Münchnu.

Oba voditelja sta v petek s krščanskodemokratsko prvakinjo Angelo Merkel sklenila, da si bodo prizadevali za novo skupno vlado. »Dosegli smo dober rezultat,« je poudarila tudi socialdemokratska parlamentarna prvakinja Andrea Nahles in omenila številne socialdemokratske teme, ki jim jih je uspelo uveljaviti. »Zdaj te rezultate dajejo v nič tisti, ki ne glede na to, kaj bi se pogodili, nasprotujejo ­veliki koaliciji.«

Odgovori, ki bolijo

Andrea Nahles je od kritikov zahtevala, naj imenujejo alternativo dogovoru s konservativno unijo. Po njenem prepričanju so to le nove volitve, po njih pa bi se SPD spraševala, zakaj ni izkoristila priložnosti za uveljavitev svojih najpomembnejših tem. Predsednik socialdemokratskega podmladka je prepričan, da bi lahko dobro delovala tudi manjšinska vlada krščanskodemokratske kanclerke. Včeraj je tujim dopisnikom v Berlinu povedal, da bi jo SPD podprla pri evropski politiki ter drugih vprašanjih, o katerih so si mnenja blizu, tam, kjer si niso, pa bi se lahko razvnela parlamentarna razprava. Med dogovori, »ki bolijo«, je omenila tudi zgornjo mejo priseljevanja, saj verjame, da so človekove pravice univerzalne ne glede na potni list.

Kevin Kühnert tudi verjame, da položaja najpomembnejše opozicijske stranke ne bi smeli prepustiti Alternativi za Nemčijo, skrbi ga celo obstoj lastne stranke. Spomnil je, da so bili francoski socialisti pred kratkim prisiljeni prodati lastno centralo, saj si po slabih volilnih rezultatih ne morejo več privoščiti ponosnega simbola svoje nekdanje veličine. Nekoč je po njej korakal François Mitterrand, dva dolga mandata predsednik države, zdaj veličastno zgradbo prevzema nepremičninska družba. Zgodovinarji opozarjajo, da je moral Mitterrand po dveh letih skrajno leve ekonomske in socialne politike izvesti preobrat ter se lotiti varčevanja in reform, za reformatorja pa ni veljal niti zadnji socialistični predsednik François Hollande.

V devetdesetih letih minulega stoletja je za evropskega bolnika veljala tudi Nemčija kanclerja Helmuta Kohla, ki je izvedel zgodovinsko združitev države, a je šele socialdemokratski kancler Gerhard Schröder z reformami osrednji evropski državi vrnil stari gospodarski sijaj.

Ni rezultat naravne katastrofe

»Tovariša šefov« so spodkopali prav nezadovoljni socialdemokrati in mnogi se še danes ne morejo poistovetiti z Agendo 2010. Kevin Kühnert celo verjame, da skrb zbujajoče padanje priljubljenosti SPD v minulem obdobju »ni rezultat naravne katastrofe«, ampak ima veliko skupnega s politiko iz Schröderjevega obdobja. Medtem ko nemško gospodarstvo skrbijo številni novi izdatki, o katerih so se dogovorili med sondiranjem terena za novo veliko koalicijo, socialdemokratskim upornikom niti to ni dovolj.

»Nemčija ne more le uživati statusa svetovne izvozne rekorderke, ampak mora tudi prevzeti odgovornost za druga gospodarstva, ki jim gre slabše, ki imajo visoko brezposelnost.« Povedal je, da številni evropski levičarji pozivajo nemške socialdemokrate, naj se držijo, in omenil avstrijske kolege, že predsednik SPD Schulz pa je povedal, da so ga klicali iz grške Sirize. Bo to prepričalo socialdemokratsko večino? Bi prepričalo večino volivcev?