Tiskane izdaje
Berlin – Po domnevah »kanclerologov« si je nemška prvakinja Angela Merkel za novo evropsko komisijo želela le, da bi nemški krščanski demokrat Oettinger postal komisar za trgovino, nekdanji francoski finančni minister Moscovici pa ne za skupno evropsko valuto. Novi predsednik komisije Jean-Claude Juncker ji ni izpolnil nobene od teh želja.
Günther Oettinger bo v novi evropski komisiji zadolžen »le« za digitalno gospodarstvo, Pierre Moscovici pa bo prevzel resor za gospodarske in denarne zadeve.
Francija namreč tudi zdaj ne bo dosegla ukazanih omejitev proračunskega primanjkljaja in visoki politik CDU Norbert Barthle ocenjuje, da bo zanimivo opazovati, kako bo francoski komisar obravnaval visok primanjkljaj svoje države. »Tu lahko gospod Moscovici pokaže, da res zastopa evropske interese.«
Zapravljena prihodnost
Medtem konservativna Nemčija ponosno razglaša svoj prvi proračun brez rdečih številk po letu 1969. Letos bo Nemčija še zaznala primanjkljaj v višini 6,5 milijarde evrov, prihodnje leto pa naj bi bilo tega konec, a če je vlada upala, da si bo tako prislužila splošno pohvalo, se je zmotila. Že v bundestagu ji je voditelj levice Gregor Gysi očital, da zapravlja prihodnost in blaginjo prebivalcev, ki bi lahko uživali več otroškega dodatka, nižje davke ter investicije v infrastrukturo, izobraževanje ali digitalne mreže. Nemška infrastruktura je res v slabem stanju, po podatkih združenja nemških mest in občin DStGB bi morali od 66.000 mostov v državi brez odlašanja popraviti 15 odstotkov, 50 odstotkov pa nujno.
Medtem ko se najvišji politiki prepirajo o uvedbi cestnin, strokovnjaki opozarjajo, da bo zaradi hitrega staranja prebivalstva tudi davčnega denarja vse manj, zeleni pa v parlamentu dodajajo, da bo zaradi slabših gospodarskih rezultatov v minulih mesecih finančno ministrstvo morda že kmalu pridobilo manj davčne bere od načrtovane.
Nemška kanclerka in njen finančni minister sta vseeno ponosna, da država tudi doma izvaja tisto, kar pridiga drugim. Verjameta, da so solidne finance nujne tudi za pridobivanje novih investicij, a če se že doma mnogi ne strinjajo, bodo zdaj morda tudi na evropskem odru še glasnejše zahteve po lajšanju proračunskih omejitev. Enako boleča je za Nemčijo odločitev, da v Bruslju ne bodo dobili resorja za trgovino, saj je kanclerka Angela Merkel zelo zainteresirana za pogajanja o partnerstvu v trgovini in investicijah med ZDA in EU (TTIP).
Konservativni in liberalni komentatorji so z negodovanjem sprejeli tudi imenovanje britanskega evrskega dvomljivca Jonathana Hilla za finančnega komisarja. Zeleni politik Manuel Sarazzin to imenovanje v časopisu Handelsblatt primerja s »smrdljivo kroto, ki jo mora Evropa požreti, ker so nekateri konservativni šefi vlad in držav s spodbujanjem Angele Merkel hoteli preprečiti Junckerjevo imenovanje«.
Zveneča klofuta
Novo evropsko komisijo mora potrditi še evropski parlament, nemški opozicijski politiki pa že govorijo o zveneči klofuti za kanclerko. Zlobneži menijo, da se luksemburški politik maščuje za ambivalentno nemško vlogo med njegovo kandidaturo za predsednika evropske komisije. Čeprav se je krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel tudi na prigovarjanje svojih socialdemokratskih koalicijskih partnerjev strinjala z njo, je bilo med evropsko kampanjo v Nemčiji videti le malo Junckerjevih slik, na konservativnih panojih sta prevladovala Merklova in na Bavarskem tamkajšnji ministrski predsednik Horst Seehofer.
Nemški kanclerki in finančnemu ministru Wolfgangu Schäubleju najbrž ne bo preostalo drugega, kot da bosta v območju evra in EU še naprej odločno zastopala nemška – in skupaj potrjena – proračunska stališča ter se bojevala proti morebitnim drugim pobudam, ki se ne bodo ujemale z njunimi stališči. Kot kaže neuradno nemško-francosko dogovarjanje o transparentnem vseevropskem trgu z združenimi podjetniškimi in zasebnimi dolgovi, pa zdaj, ko nekatere najbolj reformne države že zaznavajo gospodarsko rast, tudi konservativni Berlin razmišlja o novih prijemih za oživljanje investicij v območju evra.
V nasprotju s predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem omenjeni predlog, ki so ga dobili v roke nekateri mediji, ne predlaga nakupovanja s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev ABS (asset backed securities), ampak oživitev zdaj z visokimi varščinami obremenjene trgovine z njimi. Veliko slabih dolgov še vedno močno otežuje delovanje številnih bank, v nasprotju z dvomljivo prakso pred zadnjimi finančnimi krizami pa naj bi bilo prihodnje trgovanje z združenimi podjetniškimi in zasebnimi dolgovi na območju evra razvidno in brez skritih zank.
