Tiskane izdaje
Nekdanji poveljnik Vojske Republike Srbske Ratko Mladić, znan kot balkanski klavec, vztraja, da je le vodil svoje ljudstvo pri uresničevanju legitimne pravice. Po dveh desetletjih bi verjetno ponovil genocid, ker ne sprejema osebne odgovornosti.
Generalu Ratku Mladiću bodo jutri izrekli sodbo na haaškem sodišču in bo najverjetneje do konca življenja v zaporu. Na zatožni klopi nosi bejzbolsko kapo in demonstrativno lista po časnikih, da bi pokazal, da ne spoštuje sodišča, ki da je podaljšana roka Nata. Ne zaveda se svoje odgovornosti, ampak je prepričan, da se je moralno in vojno briljantno izkazal; v pravični vojni je zavaroval svoj narod pred Turki – tako imenuje več deset tisoč muslimanskih žrtev. Med sojenjem od 16. maja 2012 do 15. decembra lani je na zaslišanjih provociral žrtve vojne, zavračal sodnikove odločitev ter se pritoževal zaradi zdravja.
Prvostopenjska sodba Mladiću bo v regiji izzvala odzive, videne že ob izrekanju drugih haaških sodb. Nacionalistični srbski krogi v Republiki Srbski in Srbiji na čelu z najvišjimi politiki, ki zanikajo genocid, bodo ponavljali zgodbo o nelegitimnem, pristranskem, pravno neutemeljenem in protisrbskem haaškem sodišču. Politiki bodo sodbo izkoristili za manipulacije s čustvi državljanov. Srbija se tako kot tudi drugi na Balkanu težko spoprijema s svojo preteklostjo.
Mladić bi najverjetneje ponovil genocid
Haaško sodišče je na zatožno klop pripeljalo tudi najvišje predstavnike držav, številni vojni zločinci pa so končali za zapahi. Čeprav so mu že od ustanovitve očitali političnost, je končalo politiko nekaznovanosti najvišjih predstavnikov držav in vojsk.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) v Haagu je dokazalo, da se je v Srebrenici pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov leta 1995 zgodil genocid. Razsodilo je tudi, da je vojska bosanskih Srbov posilstvo uporabljala kot instrument nasilja. Vzpostavilo je načelo odgovornosti, ki je bilo do takrat tuje balkanskim gospodarjem vojn in bojevnikom. Icty je vplival na reformo pravosodja v državah na območju nekdanje Jugoslavije in na oblikovanje mednarodnih sodišč, kot sta sodišči za Ruando in Sierro Leone pa tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Icty je pripomogel, da so vojne na območju nekdanje Jugoslavije najbolje dokumentirane v zgodovini vojskovanj, o čemer priča 1,6 milijona strani zapiskov.
Žrtve Srebrenice še čakajo
Pred izrekom sodbe je umrl nekdanji predsednik Srbije in ZRJ Slobodan Milošević, ki je bil na čelu mednarodno priznane suverene države. Glede na sodbo v primeru Prlić in drugi, ki je potrdila obstoj združene zločinske organizacija pod vodstvom bivšega hrvaškega predsednika, bi se nemara znašel na zatožni klopi tudi Franjo Tuđman, vendar je umrl 10. decembra 1999. Sodba še ni pravnomočna. Manj verjetno je, da bi bil obtožen tudi prvi predsednik samostojne BiH Alija Izetbegović, ki je umrl 19. oktobra 2003. V tem kontekstu je prvostopenjska sodba Radovanu Karadžiću, ker gre njegovi politični viziji zasluga za etnično čiščenje velikih območij BiH, češnja na haaški torti.
Čeprav je Icty izrekel nekaj obsodb za genocid, žrtve še čakajo na pravico in kaznovanje najodgovornejših za genocid v Srebrenici. Na pravnomočnost sodbe Karadžiću, ki je bil obsojen za genocid v Srebrenici zaradi svojih političnih odločitev, ter na pravnomočno sodbo Mladiću, ki velja za simbol enega najhujših povojnih zločinov v Evropi. Žrtve tudi upajo, da Mladić ne bo obsojen samo za genocid v Srebrenici, ampak da bo Icty razsodil, da je tudi v nekaj drugih občinah etnično čiščenje doseglo genocidne razmere.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
»Čas maščevanja Turkom«Po izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije leta 1991 je generalštab JLA poslal Mladića na Hrvaško, kjer je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Ko je čez leto dni izbruhnila vojna še v BiH, mu je Beograd zaupal poveljstvo bosanskega dela JLA s sedežem v Sarajevu. Republika Srbska je maja 1992 sestavila lastno vojsko in Mladić je postal načelnik generalštaba vojske ter tam ostal ves čas vojne. Veljal je za izrednega vojaškega stratega. Pod njegovim vodstvom so bosanski Srbi zasedli 72 odstotkov ozemlja BiH, čeprav so predstavljali le tretjino tamkajšnjega prebivalstva.
Mladić se je izmikal roki pravice vse od 25. julija 1995, ko je Icty še pred koncem vojne v BiH proti njemu vložil prvo obtožnico. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja in po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije EU. Haagu so ga izročili 31. maja 2011.
»Napočil je čas, da se maščujemo Turkom,« je 11. julija 1995 pred kamerami srbskih medijev ob vstopu v izpraznjeno Srebrenico zmagoslavno napovedal takratni poveljnik bosanskih Srbov. Tako je zaničevalno imenoval Bošnjake, ki so jih sile pod njegovim poveljstvom v naslednjih nekaj dneh pobile. Srebrenica je od takrat kraj enega največjih zločinov v Evropi po koncu druge svetovne vojne in simbol nesposobnosti mednarodne skupnosti, da bi 50 let po koncu druge svetovne vojne preprečila nov genocid.
Junaki ali vojni zločinci
Po mnenju tiskovne predstavnice Ictyja Florence Hartmann sta bili oprostilni sodbi za Anteja Gotovino in Momčila Perišića pravni presedan, ki pomembno otežuje ali celo onemogoča sodni pregon poveljnikov ter daje alibi domačim sodiščem, da se še naprej vzdržijo pregona načrtovalcev in oziroma ali naročnikov zločinov. Po vesti o izpustitvi Gotovine in Mladena Markaća se je v Zagrebu, Splitu, Zadru, Osijeku in drugod zbralo več deset tisoč vzhičenih ljudi. Tudi v Srbiji in Republiki Srbski so kot junakinjo pričakali Biljano Plavšić, ki je priznala krivdo in se tako izognila obsodbi za genocid, in Momčila Krajišnika, aretaciji Karadžića in Mladića pa so zaznamovali nasilni protesti. Srbi so zaradi oprostilnih sodb za Gotovino, Markača in Ramusha Haradinaja ter dosmrtne zaporne kazni za bivšega častnika Vojske Republike Srbske in Mladićeve desne roke Zdravka Tolimirja prepričani, da Icty deli pravico selektivno. Tudi po jutrišnji razglasitvi sodbe bo Mladić za nekatere heroj, za druge pa vojni zločinec.
