Tiskane izdaje
Dva meseca pred iztekom roka, ki si ga je britanska vlada postavila za uveljavitev 50. člen lizbonske pogodbe, bo ministrska predsednica razkrila svoje načrte glede poteka izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Večina analitikov in komentatorjev pričakuje, da bo Theresa May v današnjem govoru potrdila tisto, kar že dolgo namiguje, in sicer da Združeno kraljestvo v pogajanjih ne bo poskušalo ohraniti nobenih elementov članstva, ampak si bo prizadevalo za »čisti rez« in izgradnjo povsem novega odnosa z EU. Premierka že vse od vzpona na oblast vztrajno ponavlja, da »brexit pomeni brexit«. Mnogi so v njeni izbiri besed zadnje mesece neuspešno iskali metafore, ki bi razkrile, da za njimi stoji načrt, ki bo na koncu privedel zgolj do delne ločitve z Unijo. Upanje očitno res umira zadnje. Matthew d'Ancona, komentator Guardiana, je zapisal, da so bili njihovi napori najverjetneje zaman, saj vse kaže, da je premierka vseskozi dejansko govorila tisto, kar je mislila.
Zahteve evroskeptikov
Theresa May je pred kratkim dejala, da zanjo izraza »mehki« in »trdi« brexit, s katerima strokovnjaki na splošno označujejo morebiten obstanek oziroma izstop države s skupnega trga, ne pomenita nič. A hkrati je poudarila, da ohranjanje elementov članstva ne pride v poštev. To je bil najmočnejši signal do sedaj, da se bo njena vlada pogajala za trdi brexit. Viri, na katere se sklicujejo britanski mediji, napovedujejo, da bo njeno izhodišče za pogajanja temeljilo na najbolj znanih zahtevah evroskeptičnega tabora: izstopu s skupnega trga, carinske unije, skupne zunanje in varnostne politike ter na ponovni vzpostavitvi popolnega nadzora na mejah. Le tako, trdijo evroskeptiki, bi bila resnično uveljavljena volja tistih, ki so junija lani glasovali za izstop države iz EU. Vsak drugačen razplet bi po njihovem predstavljal malodane prevaro britanskega volilnega telesa, državo pa pustil vpeto v evropski pravni red. Združeno kraljestvo bi lahko po poročanju Daily Telegrapha ponovno uvedlo nekatera od evropskih pravil, nujnih za sodelovanje na skupnem trgu in v carinski uniji, a le v sklopu dogovora, ki bi ga doseglo med pogajanji z Unijo. Kakršen koli dogovor pa bo London zagotovo pogojeval z izjemami pri upoštevanju načela prostega pretoka delovne sile in razsodb Sodišča Evropske unije (ECJ).
Britansko vrhovno sodišče bo najverjetneje v prihodnjih dneh razsodilo o tem, ali bo morala vlada za uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe po soglasje v parlament. Razsodba praktično ne more več iztiriti vladnih načrtov, tudi če se sodniki izrečejo v korist zakonodajnega organa. Poslanci so se v nedavnem glasovanju namreč že zavezali, da se mora postopek za izstop iz EU sprožiti do konca marca.
Bolje izven Evropske unije
Čeprav znotraj parlamenta in vladajoče stranke obstajajo različni pogledi na to, ali bi si morala država med pogajanji prizadevati za ohranitev dostopa do skupnega trga ali ne, je v zadnjem času tako na političnem kot gospodarskem prizorišču opaziti naraščanje podpore za popolno ločitev od Unije. Laburisti, največja opozicijska stranka, po novem verjamejo, da je lahko Združenemu kraljestvu bolje izven EU. Hkrati nimajo več nobenih težav z omejitvami prostega pretoka delovne sile, je prejšnji teden sporočil njihov voditelj Jeremy Corbyn. Izstopu iz skupnega trga še naprej odločno nasprotujejo manjše stranke, med njimi škotski nacionalisti in liberalni demokrati, a zdi se, da predvsem iz preprostih političnih kalkulacij. Med njihovimi volivci je namreč večina takšnih, ki so na referendumu podprli obstanek države v Uniji.
Na trdi brexit z nekoliko manj strahu gledata tudi britansko gospodarstvo in finančna industrija. Vrednost funta sicer še vedno pada, a signali iz ZDA kažejo, da bi lahko Združeno kraljestvo že v kratkem sklenilo prostotrgovinski dogovor s svojo najtesnejšo zaveznico. Še večjo vzpodbudo pa predstavlja nedavno priznanje Michela Barnierja, glavnega pogajalca evropske komisije za brexit, da bi EU rada ohranila »poseben odnos« z londonskim Cityjem in se tako izognila morebitni finančni nestabilnosti, ki bi jo lahko prinesel britanski izstop. Njegove izjave odražajo pričakovanje, da se bodo evropske države tudi v prihodnje še vedno močno zanašale na storitve, ki jim jih ponuja London.
Ministrska predsednica bi si težko zaželela boljši uvod v njen govor.
