Tiskane izdaje
Nizozemska volišča so ob 21. uri zaprla svoja vrata. Na prve uradne delne rezultate tokratnih volitev, ki so tudi v tujini pritegnile veliko pozornost, bo treba še počakati. So pa že znani rezultati vzporednih volitev – vladajoča stranka (VVD) Marka Rutteja naj bi osvojila 31 od 150 poslanskih mest in se s tem uvrstila na prvo mesto, s po 19 glasovi ji sledijo evrofobična in protiislamska stranka (PVV) Geerta Wildersa, krščanski demokrati (CDA) in pa demokrati (D66).
Skrajno desna stranka PVV, ki so ji javnomnenjske raziskave še do nedavnega napovedovale prvo mesto, je tako osvojila sedem poslanskih mest več kot jih je zasedala doslej, torej daleč od 30 mest, kolikor so ji jih napovedovale raziskave še v začetku leta. »Rutte se me še ni rešil,« je po objavi vzporednih volitev povedal Wilders.
Če se vzporedne volitve izkažejo za pravilne, stranko VVD čaka naporno iskanje koalicijskih partnerjev. Kot najverjetnejša partnerja VVD tuji mediji že navajajo krščanske demokrate, demokratsko D66 in zeleno levico. Za večino je potrebnih 76 mest. Sestavljanje vlade na Nizozemskem v povprečju traja tri mesece.
Nizozemska je bila prva članica EU, ki je letos izbirala novo vodstvo. Pritegnila je kar nekaj pozornosti, saj so v njenih volitvah in uvrstitvi Wildersove PVV mnogi v Evropi iskali namig, kako se bodo populistične stranke odrezale v drugih članicah – predvsem Franciji in Nemčiji. Izid volitev je že pozdravil vodja kabineta kanclerke Angele Merkel Peter Altmaier: »Nizozemska, oh Nizozemska, vi ste prvaki. Čestitke za ta odličen rezultat.«
Veliko zanimanja, visoka udeležba
Odgovor na vprašanje, ali bo Evropa z izvolitvijo skrajnodesničarske Stranke za svobodo (PVV) Geerta Wildersa ostro zavila desno, je na tokratnih nizozemskih volitvah iskalo največje število tujih novinarjev doslej. Po navedbah spletnega portala Dutch News je bilo zanimanje dvakrat večje kot, denimo, na zadnjih volitvah leta 2012.
A ogromna ni bila le pozornost drugih članic na dogajanje na Nizozemskem, ampak tudi volilna udeležba. Lepo vreme in pa burna predvolilna kampanja sta k volitvah pritegnili več kot 80 odstotkov volilnih upravičencev. Zadnjih volitev leta 2012 se je udeležilo 74 odstotka volivcev. Spletni portal Dutch News je poročal, da so morali v volilnih okrajih Amsterdam, Haag in Tolburg natisniti dodatne volilne lističe.
Okoli 12,9 milijona volilnih upravičencev je sicer lahko danes izbiralo med 28 političnimi strankami. Po vzporednih volitvah je volilni prag prestopilo 13 strank, ki bodo v prihodnjih štirih letih krojile prihodnost Nizozemske.
Z današnjimi volitvami se začenja dolgo obdobje sestavljanja nove vlade, kar je v preteklosti povprečno trajalo tri mesece, a bi se tokrat lahko še zavleklo. Številne stranke so se še pred volitvami zavezale, da z Wildersom ne bodo sodelovale, pa čeprav bi mu volivci namenili največ glasov. To se, vsaj tako kažejo vzporedne volitve, ni zgodilo.
Voditelj evrofobične in protiislamske stranke je svoj glas že zjutraj oddal na osnovni šoli v Haagu. Množici novinarjev je pri tem dejal: »Ne glede na današnji izid volitev - duh je že ušel iz stekleničke. In ta domoljubna revolucija, pa naj se zgodi danes ali jutri, bo ostala,« je povedal.
Nekaj ur pozneje je svoj volilni listič oddal tudi premier Rutte, ki je poudaril, da so letošnje volitve ključne za Nizozemsko: »To je priložnost za veliko demokracijo, kot je na Nizozemskem, da pokaže, kaj je prav ... da to ustavi ... domino efekt napačne vrste populizma.«
AFP še piše, da je Rutte med kampanjo poudarjal gospodarsko rast in stabilnost, ki sta zaznamovali njegov mandat. Z diplomatskim sporom s Turčijo, ker je Nizozemska odpovedala turški predreferendumski shod v Rotterdamu, pa je, tako AFP, Rutte zgolj pridobil na priljubljenosti.
Več o diplomatskem sporu s Turčijo:
• Erdogan: Referendumski da najboljši odgovor sovražnikom Turčije
