Tiskane izdaje
Bruselj − Notranji ministri Evropske unije naj bi na jutrišnjem izrednem zasedanju po pariških napadih naložili evropski komisiji pripravo podlage za spremembo zakonika o schengnu, ki bi omogočila izvajanje sistematičnega nadzora državljanov Unije na njegovih zunanjih mejah, je naznanil vir pri luksemburškem predsedstvu.
Zakonik sicer že dopušča pregled podatkov državljanov EU in njihovo preverjanje v bazah podatkov sumljivih ali iskanih oseb, a zgolj na nesistematičen način. Po pariških napadih si Francija prizadeva za poostritev režima, saj so številni osumljenci terorizma državljani EU.
V evropski komisiji sicer trdijo, da se v primeru sumov že tako lahko izvaja tak nadzor, s katerim se ugotavlja, ali oseba, ki prihaja, predstavlja nevarnost za notranjo varnost, javni red, mednarodne odnose članic ali javno zdravje.
»Nesistematično ni sistematično,« je odgovoril vir pri predsedstvu. Po veljavni ureditvi je na zunanji meji pri nadzoru državljanov EU nujno zgolj preverjanje istovetnosti s pregledom potne listine. Če bi bil odločitev sprejeta in bi začeli izvajati strožji nadzor, bi bile države na schengenskih mejah, tudi Slovenija, pred velikim logističnim zalogajem, denimo med turistično sezono.
Ideja o uvajanju nekakšnega mini schengna, ki so jo v zadnjih dneh začeli omenjati na Nizozemskem, naj na jutrišnjem zasedanju ne bi igrala nobene vloge. V Nemčije so do nje zadržani. V evropski komisiji uradno nočejo omenjati govoric.
Po nizozemskih zamislih bi bile v mini schengen vključene tri države Beneluksa, Nemčija in Avstrija. Po drugih virih bi bile vključene tudi Francija in Španija. Takšne ideje se po navedbah virov pri EU omenjajo v kontekstu strahov, zaradi katerih želijo članice vedeti, kdo prihaja v schengen.
Tudi zato bi ministri utegnili zahtevati strogo registracijo in odvzem prstnih odtisov vseh beguncev in migrantov, ki vstopajo v schengensko območje. To se med begunsko krizo izvaja pomanjkljivo.
Žgoča tema ostaja nadzor zunanje meje v Grčiji. Atene še vedno zavračajo napotitev policijskih enot iz drugih članic v okviru Frontexa.
Nemčija zadržana do »mini schengna« brez vzhodno in južnoevropskih držav
Nemški notranji minister Thomas de Maizière pa z zadržanostjo sprejema predloge o tako imenovanem »mini schengnu«, ki bi iz varnostnega dogovora šestindvajsetih držav EU, v katerem sodeluje tudi Slovenija, izključil južno- in vzhodnoevropske države. Njegov nizozemski kolega je takšno omejitev predlagal že večkrat, nemški cilj pa je delovanje vsega schengenskega prostora, je na današnji tiskovni konferenci povedal nemški krščanskodemokratski politik, »vse ostalo bi bila le dodatna razmišljanja«.
Nizozemska vlada razmišlja o dodatnih varnostnih ukrepih za svojo državo, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo in Luksemburg, poročajo iz Amsterdama, nemški notranji minister pa je poudaril, da se bodo o nujnih ukrepih za večjo varnost v Evropi v petek dogovarjali notranji in pravosodni ministri EU. Po njegovih besedah gre za zdaj predvsem za boljši nadzor nad vstopanjem in izstopanjem sirskih islamistov in drugih privržencev radikalne milice Islamske države v EU.
