Tiskane izdaje
Berlin – Kanclerka Angela Merkel je že pred berlinskim srečanjem s predsedniki Francije, Rusije in Ukrajine opozarjala, da ni mogoče pričakovati čudežev, a tudi, da so pogovori nujni tudi pri tako različnih mnenjih. »Normandijski« pogovori, ki do konca redakcije še niso bili končani, se niso vrteli le okoli Ukrajine, ampak tudi Sirije.
Kanclerka je francoskega predsednika Françoisa Hollanda sprejela z objemom in poljubom na obe lici, ruskemu Vladimirju Putinu pa je na rdeči preprogi ponudila le roko, niso prezrli opazovalci. V bližini je več sto demonstrantov vpilo protiruske parole.
A celo nemški komentatorji krivdo za neuresničevanje dogovorov iz Minska bolj pripisujejo Ukrajini, katere predsednik Petro Porošenko je danes zvečer tudi prispel v kanclersko palačo. A je kljub resnosti položaja njegova država zdaj le eden od sporov med Rusijo in Zahodom. Angela Merkel je že pred srečanjem obsodila sirske in ruske letalske napade »na nemočne ljudi, bolnišnice, zdravnike«.
Nemški socialdemokratski politiki in člani Levice še naprej zahtevajo pogajanja, a tudi iz Kremlja so sporočili, da pri Minsku ne računajo na preboj, v Siriji so najprej privolili na le nekaj ur premirja. Zdaj pravijo, da ga bodo dovolili tudi v četrtek, ko bodo v Bruslju razpravljali o morebitnih sankcijah proti Rusiji.
Na dnevnem redu tudi Sirija
Angela Merkel je Vladimirja Putina na srečanju soočila tudi z njegovim delovanjem v Siriji. Zaradi ruskega bombardiranja sirskega Alepa je na Zahodu slišati vse več pozivov k zaostritvi sankcij, ki jih Rusija že trpi zaradi aneksije Krima in posredovanja v vzhodni Ukrajini, in Angela Merkel vsaj uradno noče izključiti te možnosti. Potem ko mu je zaradi Sirije padel v vodo obisk Pariza, je ruski predsednik Vladimir Putin prišel v Berlin razlagat svoje videnje kriz in položaja v svetu. O poostrenih sankcijah se bodo pogovarjali tudi voditelji Evropske unije.
V Nemčiji je mogoče slišati tudi vse glasnejše pozive za končanje plinovoda Severni tok 2, ki naj bi ruski plin napeljal neposredno do nemških kupcev.
Na dnevnem redu tudi razmere v Siriji
V nasprotju s Francijo, ki v ruskem delovanju v Siriji že vidi vojne zločine, se nemška stran še naprej zavzema za pogovore, čeprav ruskemu predsedniku in kanclerki po ruski zasedbi Krima ni uspelo premagati velikih razlik. Angela Merkel kljub temu ni izpustila priložnosti za še ene pogovore s pogojem, da bo na dnevnem redu tudi Alep in druge človekoljubne katastrofe v Siriji.
Številni Nemci so zgroženi, ker Bašar Asad z rusko podporo in sodelovanjem desetka upornike in sunitsko večino prebivalstva. Ob sto tisoč žrtvah milijoni bežijo s svojih domov, mnogi med njimi prav v Nemčijo. Kanclerka se komaj zdaj izvija iz političnega primeža, ki ji ga je prinesel zgodovinski begunski naval ter z njim povezani teroristični napadi.
Politično zdaj nekoliko okrepljena se lažje spopada s koreninami begunske in drugih kriz, med katere najbrž sodi tudi novo rusko zunanjepolitično razkazovanje mišic. V nedavnem pogovoru s podmladkom svoje stranke je Merklova spet obsodila nespoštovanje ozemeljske celovitosti v ruski aneksiji ukrajinskega Krima ter celo ugibala, ali bo naslednja na vrsti še katera od držav. V Nemčiji in Franciji Kremlju očitajo tudi finančno in drugačno podporo skrajno nacionalističnih strank, ki grozijo tako Françaisu Hollandu kot Merklovi.
Poostrene sankcije so še vedno na mizi, česar se gotovo zaveda tudi Putin. V neštetih pogovorih po krimski krizi so že zdavnaj padle vse maske, čeprav vsaj Merklova pazi, da so celo najbolj neprijetni pogovori še vedno konstruktivni.
To je en vidik pogovorov v sredo, po drugem si zdaj tudi Putin prizadeva zavarovati pridobitve, ki mu jih je prinesla protizahodna politika in širjenje interesnih sfer od Arktika do Sredozemlja. Skupaj s Saudsko Arabijo se mu je posrečilo ohromiti tudi ameriško naftno in plinsko konkurenco.
Nemški opazovalci zadnja zaostrovanja v vzhodni Ukrajini bolj kot ruskim upornikom pripisujejo ukrajinskim vojakom. A je Ukrajina zdaj le ena od vročih točk med Rusijo in Zahodom. Ruski liberalni mediji celo menijo, da je eden od Putinovih ciljev v Berlinu razdeljevanje zahodnih zaveznikov.
