Nova balkanska begunska pot čez Romunijo

Zidovi in ograje iz bodeče žice ne morejo zaustaviti selitve narodov, ker bodo begunci izbrali nove poti, da bi prišli do želenega cilja. Da je to tako, pričajo tudi spremembe balkanskega begunskega koridorja. Medtem ko se EU otepa beguncev, jim zatočišče nudi tudi revno Kosovo.

Čeprav je Madžarska postavila žičnato ograjo na madžarsko-srbski meji za zajezitev begunskega vala, se begunci še niso odločili, da se bodo v Evropsko unijo prebili čez Hrvaško in Slovenijo. Je pa čedalje več beguncev, ki gredo iz Srbije v Romunijo, od tam pa spet odhajajo na Madžarsko, ki ji tako 175-kilometrska ograja na meji s Srbijo prav nič ne pomaga.

Begunci se odločajo tudi za pot iz Turčije proti Bolgariji ali iz Grčije proti Albaniji in od tam proti Evropi, medtem ko se Hrvaške izogibajo, ker še ni del schengenskega območja. Njihov prednosti cilj so države EU brez notranjih meja, večina pa se želi izogniti tudi odvzemu prstnih odtisov. V vsakem primeru morebitne nove begunske poti ne bodo obšle Srbije, ki bi se lahko zaradi zaostrovanja madžarske zakonodaje, ki omogoča vrnitev večine beguncev, soočila s povratnim begunskim valom.

Evropska pomoč je neresna

V Srbiji so namreč od začetka leta registrirali okoli 115.000 beguncev in migrantov, medtem ko v nekaterih državah migrantov in beguncev sploh ne registrirajo, kar pomeni, da jih tja sosednje države ne morejo vrniti. Letos je prišlo na Madžarsko kar 99 odstotkov od skupno 140.000 beguncev iz Srbije, Madžarska pa je zaostrila svojo azilno politiko, kar bo omogočilo hitrejšo vrnitev beguncev in migrantov v Srbijo, od koder so prišli. Legalni okvir za njihovo vrnitev je odločitev madžarske vlade, da Srbijo razglasi za varno državo.

Po tem scenariju lahko Srbija vrne večino beguncev v Makedonijo, ta pa v Grčijo. Če zanemarimo nezakonite prehode meje, so bili v Skopju in Atenah veliko manj dosledni pri registraciji beguncev, kot je bil Beograd. Ironija je tudi, da je Srbija postala tranzitna država za begunce iz ene države o EU v drugo, to je iz Grčije v Madžarsko. Srbski premier Aleksandar Vučić je kljub realnosti povratnega begunskega vala poudaril, da Srbija ne bo gradila zidov ali žičnate ograje, vse dokler bo premier. Vučić je še poudaril, da je lahko Srbija le del evropske rešitve begunske krize. Šef srbske diplomacije Ivica Dačić je tudi ocenil, da je finančna pomoč v višini 1,7 milijona evrov, ki jo je EU ponudila Srbiji in Makedoniji za spopad z migracijskimi pritiski, neresna.

Begunski val doslej še ni dosegel Črne gore, vendar Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) pričakuje, da se bo država v prihodnjih mesecih soočila s povečanjem števila prosilcev za azil. Po podatkih UNHCR je samo v prvih šestih mesecih letos v Črni gori vložilo prošnjo za azil že 1500 oseb, kar je trikrat več kot v istem obdobju lani. Med prosilci za azil je bila polovica Sircev, sledili pa so jim Eritrejci in Somalci. V Črni gori ne pričakujejo begunskega vala, ki bi povzročil humanitarno katastrofo, že zdaj pa imajo težave z namestitvijo azilantov, ker je v centru za azilante v Spužu prostora le za 65 oseb. Za zdaj so si pomagali z alternativnimi zmogljivostmi, niso pa se še odločili za spremembo azilnega sistema, ki so ga sprejeli leta 2006.

Solidarnost Kosovcev s Sirci

Kosovska predsednica Atifete Jahjaga je kosovsko vlado pozvala, naj dovoli sprejem okoli 3000 beguncev iz Sirije. Po njenem bi begunce lahko namestili v oporišča, ki so jih včasih uporabljale Natove sile Kfor. Jahjaga se je obrnila na vlado, ker so solidarnost s Sirci izrazili številni Kosovci, ki sodelujejo tudi v sirski državljanski vojni. Po navedbah kosovskih medijev je v zadnjih mesecih več sto Kosovcev odpotovalo v Sirijo s ciljem, da bi se pridružili skrajni sunitski organizaciji Islamska država.

Predlog Jahjage je naletel tako na pozitivne kot na negativne odzive, predvsem zaradi dejstva, da tudi državljani obubožanega Kosova še vedno poskušajo dobiti azil drugod po Evropi. Glavni cilj Kosovcev je Nemčija, kot beguncem iz Sirije, Afganistana, Pakistana in Iraka, kjer imajo možnost, da dobijo dovoljenje za bivanje. Čeprav nimajo skoraj nobenih možnosti za azil v Nemčiji, ki je lani dala azil le odstotku kosovskih državljanov, je od začetka leta zanj zaprosilo kar 30.000 Kosovcev. Res pa je, da se njim zaradi brezupa ni treba podati po navarnih poteh, na katerih tvegajo življenje, ki so ga bližnjevzhodni begunci, kot so prepričani sami, zaradi vojne ali neznosne bede tako ali tako izgubili že v lastni domovini.