Tiskane izdaje
Grški premier Aleksis Cipras je sinoči v parlamentu predstavil zakonodajne prioritete svoje nove vlade, med njimi tudi osnutek proračuna za prihodnje leto, s katerimi bo na svojo stran poskušal pridobiti evropske partnerje, ki od Grčije v skladu z dogovorom o finančni pomoči, sklenjenim julija letos, pričakujejo sprejetje in uveljavitev obsežnih strukturnih reform.
Cipras, ki je prejšnji mesec z zmago na volitvah dobil mandat za izpeljavo bolečih varčevalnih ukrepov in reform, je sinoči v parlamentu odprl 72-urno razpravo o predlogu proračuna za leto 2016. Parlament, v katerem vladna koalicija, sestavljena iz levičarske Sirize in stranke neodvisni Grki, nadzoruje večino poslanskih sedežev, bo predvidoma v sredo opolnoči glasoval o osnutku in ga po pričakovanjih tudi potrdil.
V primeru potrditve proračuna bo vlada imela proste roke, da prične uresničevati svoj predvolilni program. Ta med drugim predvideva revizijo prvega paketa finančne pomoči in čim prejšnjo dokapitalizacijo grških bank. Cipras upa, da mu bo na ta način uspelo prepričati mednarodne partnerje, da pristanejo na delni odpis grških dolgov, s tem pa v grško gospodarstvo vnesti novo dinamiko. Končni cilj je vrnitev države na finančne trge.
Prostor za pogajanja
Povrnitev gospodarske stabilnosti in rasti, zmanjšanje dolga ter spopad s korupcijo bodo po besedah grškega premiera ključne prioritete vlade v tem mandatu. Njihova uresničitev predstavlja edini način, kako se lahko država reši svojih trenutnih težav.
Predlog proračuna predvideva nove varčevalne ukrepe v vrednosti 6,4 milijarde v tem in prihodnjem letu. Cipras je napovedal, da bo vlada zaprosila posojilodajalce za podaljšanje zapadlosti posojil, zmanjšanje obrestnih mer in prehod na stabilne obrestne mere. Poleg tega bo predlagala tudi posebno določilo, s katerim bo odplačevanje dolga povezano z rastjo BDP, in podaljšanje roka za poplačilo obresti.
Vzporedno z izpolnjevanjem želja posojilodajalcev premier želi izpolniti eno od ključnih predvolilnih obljub svoje stranke, vzpostavitev posebnega programa za zmanjšanje posledic varčevanja. Podrobnosti programa, namenjenega predvsem pomoči revnejšim slojem prebivalstva, so vse do sedaj ostale skrite, vprašanje njegovega financiranja pa je s tem obviselo v zraku. Grški in zahodni mediji so se v preteklih dneh spraševali, ali tu morda tiči prihodnji veliki prepad med oblastjo v Atenah in posojilodajalci. Nekateri ekonomisti verjamejo, da je možnost nastanka nove krize še vedno precejšnja. Neznanka med drugim ostaja tudi enotnost Sirize, ki je v zadnjih mesecih šla skozi hud notranji razdor, a se pred septembrskimi volitvami kljub temu uspela ponovno konsolidirati.
Bolj optimistične napovedi prihajajo iz diplomatskih krogov, kjer menijo, da je Ciprasova vlada, vsaj za zdaj, pripravljena popustiti pri večini zahtev in dosledno upoštevati dogovor o 86 milijard evrov vrednem paketu pomoči, sklenjenem avgusta po skoraj sedmih mesecih maratonskih pogajanj. Cipras sicer vztraja, da je pri nekaterih zahtevah, ki jih imenuje "siva področja", ostalo še nekaj prostora za pogajanja. Mednje spadajo delovnopravna zakonodaja, reforme pokojninskega sistema, liberalizacija energetskega sektorja in predvidena obdavčitev zasebnega izobraževanja.
Včeraj so se v Bruslju prvič po ponovni izvolitvi Sirize na oblast sestali tudi finančni ministri območja evra, med drugim zato, da bi „vzeli temperaturo nove vlade," kot se je pomenljivo izrazil francoski minister za finance Michel Sapin. „Želimo videti odločenost [vlade], da izpolni svoje obveznosti iz julijskega dogovora in pravilnih časovnih rokih." Prej kot bodo določila iz sporazuma uresničena, je še dejal Sapin, prej bodo lahko posojilodajalci žačeli razmišljati o zmanjševanju dolga.
Bruseljski uradniki po poročanju Bloomberga od Grčije pričakujejo, da do sredine prihodnjega meseca potrdi 48 zavez, tako imenovanih mejnikov, in si tako zagotovi naslednji obrok finančne pomoči. Med njimi izstopajo predvsem spremembe insolventnostne zakonodaje za fizične osebe in zakona o zgodnjem upokojevanju v javnem sektorju. Mnogi od "mejnikov" so bili potrjeni s strani grškega parlamenta že v avgustu, a se na njihovo uveljavitev še vedno čaka zaradi proceduralnih ovir.
Recesija manjša od pričakovane
Vladni uradniki so optimistični, da se bo grško gospodarstvo letos skrčilo nekoliko manj, kot se je sprva pričakovalo. Cilji, postavljeni v osnutku proračuna, se kljub temu ne razlikujejo od tistih, določenih v rešilnem programu. Vlada pričakuje, da bo recesija trajala še vsaj do leta 2017. Popravke k proračunu bo vlada eventuelno opravila novembra, ko bo parlamentu predala njegovo dokončno različico.
Grško gospodarstvo se bo letos po uradnih napovedih skrčilo za 2,3 odstotka, prihodnje leto pa le še za pol odstotka. Javni dolg bo letos dosegel rekordnih 196-odstotkov.
