Tiskane izdaje
Teroristični napadi v Parizu bodo spremenili prioritete in pričakovanja ljudi v odnosu do njihovih vlad. Evropska politika, dolgo časa preokupirana z ekonomskimi izzivi, se bo odslej bistveno bolj posvetila varnosti.
Uspešno izveden teroristični napad v Parizu še ne pomeni, da so obveščevalne in varnostne službe pri svojem delu storile napako. Nasprotno, nekateri strokovnjaki vztrajajo, da je bila Francija na napad pripravljena tako dobro kot katerakoli druga zahodna država. Francija skupaj z nekaterimi drugimi zahodnoevropskimi državami vodi eno najbolj učinkovitih protiterorističnih politik na svetu. Toda večina francoskih (in evropskih) volivcev s to razlago ne bo zadovoljna. Od politikov bodo pričakovali, da bodo našli boljši, prepričljivejši odgovor.
Francoska vlada se je odzvala predvidljivo in z razglasitvijo izrednega stanja vsaj za nekaj časa ustvarila vtis, da ima razmere pod nadzorom, je jutro po napadih v Parizu zapisal François Heisbourg, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za strateška vprašanja. Namen varnostne predstave - razglasitve izrednega stanja in policijskih racij, ki so tudi včeraj, že tretji dan zapored, potekale po francoskih mestih - je bil pokazati, da oblast razpolaga z dovolj širokimi pooblastili in da strožji, ad hoc ukrepi, ki jih zagovarja opozicija, niso potrebni. To seveda ne pomeni, kot je dodal Heisbourg, da v Franciji in drugod po Evropi v bližnji prihodnosti ne bomo priča zaostreni družbeni klimi, v kateri bo grožnja ekstremizma postavljena na vrh seznama političnih prioritet.
Pričakovanja se spreminjajo
Zaostrovanje varnostnih ukrepov je na dolgi rok neizogibno. Evropa se bo po napadih v Parizu morala sprijazniti z novo normalnostjo, v kateri bo poudarek na zaščiti državljanov bistveno večji, kot so ga bili njeni prebivalci vajeni do zdaj. To bo najverjetneje privedlo do večjega nadzora nad družbo. Trend je jasen in kaže na zmanjševanje nekaterih osebnih svoboščin, kot je pravica do zasebnosti, v korist zagotavljanju čim večje zaščite pred zunanjimi in notranjimi grožnjami.
Morda bo to na koncu tisto, kar si volivci tudi želijo. Upravičeno ali ne, vse kaže, da se pričakovanja ljudi spreminjajo. Povsem mogoče je, kot so zapisali v Financial Timesu, da bodo države preusmerile pozornost nazaj k izvajanju svoje prvotne naloge - zagotavljanju varnosti. Vse več je namreč indicev, da bo Evropa vsaj za nekaj časa pozabila na ekonomske izzive, v katerih se je izgubljala pretekla leta, na neskončna nesoglasja med zagovorniki varčevanja in privrženci večje javne porabe. V prihodnje utegnemo biti priča čedalje bolj klasičnemu razumevanju vloge države, ki postavlja varnost pred vse druge mogoče izzive.
Ločnica med intervencionisti in izolacionisti
Pomenljivo je, kako hitro sta Francija in Velika Britanija - tako rekoč čez noč - odmislili fiskalne omejitve, okoli katerih so se vrtele nekatere ključne politične razprave preteklih let, in napovedali velike investicije v policijo, vojsko ter obveščevalne službe. Francoski predsednik François Hollande je napovedal spremembo ustave in razveljavil napovedane reze na obrambnem področju, s čimer je pokopal tako rekoč vse možnosti, da Francija letos doseže predvidene fiskalne cilje. Napadi so po ugotovitvah Guardiana povsem spremenili njegovo politiko, nepopularnega voditelja pa prisilili v boj za politični obstoj. Njegov britanski kolega, premier David Cameron, je napovedal povečanje sredstev za boj proti terorizmu, kakršnega Združeno kraljestvo ni videlo že od napadov na London leta 2005. Odločitve obeh vlad ponujajo vpogled v to, kje bodo v prihodnje politične prioritete in kje največje delitve.
»Ključna ločnica bo potekala med intervencionisti, ki zagovarjajo aktivni upor proti terorističnim skupinam, in izolacionisti, ki verjamejo v zapiranje kot najboljši način zagotavljanja varnosti,« je prepričan britanski komentator Janan Ganesh. Čeprav je pri tem imel v mislih predvsem Veliko Britanijo, ni mogoče spregledati, da se Francija (in z njo velik del Evrope) pomika v isto smer.
