Novi notranji minister je vznemiril socialdemokrate

Horst Seehofer je predlagal stroge pogoje za družinske člane beguncev s pravico do subsidiarne zaščite.

Objavljeno
05. april 2018 23.34
GERMANY-POLITICS/
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin - Nekdanji bavarski premier Horst Seehofer je od začetka begunske krize ostro napadal politiko odprtih vrat kanclerke Angele Merkel, kot novi nemški notranji minister pa hoče ukrepati. Predlagal je številne omejitve za priseljevanje družinskih članov beguncev s pravico do subsidiarne zaščite.

Konservativna Nemčija, prestrašena zaradi vzpona nacionalistov na zadnjih parlamentarnih volitvah, bi rada hitro omejila posledice gigantskega navala ljudi iz drugih kultur in ver, ki se že kažejo v nemški družbi. Mnogi, ki so se zatekli v Nemčijo po letu 2015, se poskušajo integrirati v nemško družbo, veliko je tudi takšnih, ki se ne, in mediji so polni skrb zbujajočih poročil o porastu napadov z noži, ubojev in terorističnih napadov. Sociologi opozarjajo, da so za te zločine velikokrat krivi mladi moški, ki so v vseh družbah bolj nagnjeni k impulzivnim dejanjem, in tudi zato se nekateri zavzemajo za prihod njihovih družin. Verjamejo, da bi normalnejši način življenja prispeval k večji integraciji, toda zagovornice ženskih pravic, med njimi tudi številne s priseljenskimi koreninami, islamske družine pogosto vidijo kot del problema. Navajajo nasilje do hčera, ki prevzemajo zahodni način življenja, in osamitev takšnih družin od nemške družbe.

S tem se očitno strinja novi notranji minister Horst Seehofer, ki bi rad čim bolj omejil begunski val. Zagovarja izgon vseh, ki nimajo pravice do azila v Nemčiji, lotil se je tudi sorodnikov tistih, ki imajo pravico do subsidiarne zaščite. Tisti, ki so pribežali pred osebnim preganjanjem, bodo še naprej imeli pravico do azila, za begunce pred vojnami pa bi rad bavarski politik definicijo najožjih družinskih članov omejil na zakonca, starše mladoletnih otrok in neporočene mladoletne otroke. Predlagal je prednostno obravnavo tistih, ki živijo na ogroženih območjih in ne v begunskih taboriščih v soseščini Sirije ali Iraka, proučili naj bi tudi, ali je bila selitev dela družine zavestna ali so bili v to prisiljeni.

»Pozitivni prispevek« nemški družbi

Če se bodo s Seehoferjevim zakonskim predlogom strinjali drugi deli nemške vlade, bodo oblasti preverjale tudi sposobnost samostojnega preživljanja družinskih članov in napredek pri učenju nemškega jezika. Oboje naj bi dokazovalo zainteresiranost tujcev za integracijo in pripravljenost na »pozitiven prispevek« nemški družbi.


Nemška kanclerka Angela Merkel v pogovoru z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem. Foto: AFP

Tema je vznemirila socialdemokrate, ki so se s konservativno unijo dogovorili za sprejem 1000 ljudi na mesec iz človekoljubnih razlogov po 1. avgustu. Podpredsednik SPD Ralf Stegner je CSU, iz katere izhaja Seehofer, očital izgubo črke »C« in s tem krščanske usmerjenosti ter zahteval celovito izpolnitev koalicijskih dogovorov. Javnomnenjske raziskave kažejo, da čedalje več Nemcev nasprotuje priseljenskemu obremenjevanju sistemov socialnega varstva ter prevladi njihove kulture in načina življenja. Ker so bili po drugi svetovni vojni mnogi begunci, še vedno hočejo pomagati, a le tistim, ki res potrebujejo pomoč. Od vlade pričakujejo rezultate, pa čeprav jih velika večina nasprotuje nacionalističnemu izrazoslovju.

To je izkusil tudi Seehofer, ki je na začetku mandata sprožil razpravo o tem, ali islam sploh sodi v Nemčijo, in povzročil strm padec priljubljenosti CDU/CSU. Kanclerka Angela Merkel je hitro zagotovila, da tudi islam sodi v Nemčijo, in konservativna unija se lahko spet veseli na zadnjih volitvah doseženih odstotkov, Seehofer pa zadnje čase manj polemizira v javnosti, a zato bolj ukrepa.

Nemška zvezna agencija za delo je lani septembra naštela več kot 900.000 begunskih prejemnikov socialne pomoči. To ni le negativno, saj v Nemčiji te ljudi usposabljajo za delo. Notranji ­minister bi rad onemogočil prihod družinskih članov beguncev, ki ogrožajo varnost države, grozijo s političnim ali verskim nasiljem ter se zavzemajo za vojne zločine ali terorizem. Nekateri bi k temu prišteli še antisemitizem, ki je pogosto del politične socializacije v domovinah prebeglih v Nemčijo.