Tiskane izdaje
Le nekaj ur po tem, ko je med propadlim glasovanjem o zaupnici vladi ni uspelo vreči opoziciji, je dosedanjo premierko »odstavila« njena lastna stranka.
V četrtek zvečer se v Varšavi ni zgodilo čisto nič nepričakovanega. O tem, da se svojim strankarskim šefom in poljskim »sivim kardinalom« Jarosławom Kaczyńskim, ki državo vodi iz ozadja, pogovarja o menjavah v vladi, je dosedanja premierka Beata Szydło v televizijskem pogovoru razkrila že 24. oktobra. A takrat o tem, da bo ona tista, ki bo morala oditi, ni govorila, na medijske špekulacije o tem pa je tri dni kasneje v časopisnem intervjuju odgovorila, da se lahko vse spremeni, a da v tem trenutku »po mojem mnenju razmere na Poljskem niso takšne, da bi zahtevale kakšno hitro spremembo v vladi«.
Neutemeljena ugibanja
Njeno mnenje ni obveljalo, a pričakovanje vladnih sprememb se je vleklo dlje, kakor so sprva napovedovali v vladajoči stranki Zakon in pravičnost. To bi se po njihovih prvotnih načrtih moralo zgoditi že sredi novembra. Med čakanjem na spremembe je postalo jasno vsaj to, da bo odletela njena glava. Medtem ko so nekateri dobro obveščeni poljski mediji že uganili ime človeka, ki bo zamenjal 54-letno Szydłovo, so drugi še vedno špekulirali, da utegne krmilo vlade prevzeti sam 68-letni Kaczyński.
Njihova ugibanja niso bila neutemeljena. Še v sredo je podpredsednik Zakona in pravičnosti Adam Lipiński izjavil, da bi bil Kaczyński »naravna« izbira za premiera, a če predsednik to ne bo hotel postati, je »najboljša« izbira dosedanji podpremier ter vodja dveh ministrstev, za finance in za razvoj, Mateusz Morawiecki. Lipiński je izrazil tudi pričakovanje, da se bodo dejanske spremembe zgodile do božiča. Ni bilo treba tako dolgo čakati. Naslednji dan, ko je v parlamentu »preživela« glasovanje o nezaupnici, je Szydłova odstopila, na večernem zasedanju njene stranke pa so se odločili, da jo bo zamenjal 49-letni Morawiecki.
Žrtev lastnega uspeha
Nekateri analitiki pravijo, da je bila dosedanja premierka, ki ji je uspelo konec oktobra stranko k zgodovinski zmagi na parlamentarnih volitvah, na katerih je v sejmu dobila 51 odstotkov poslanskih sedežev, žrtev svojega lastnega uspeha. Drugi trdijo, da jo je »sivi kardinal« odstavil zato, ker ji ni uspelo zgladiti znotrajstrankarskih oziroma znotrajvladnih sporov. V enega, in to prav s svojim naslednikom, ki je odmeval v javnosti, se je tudi sama zapletla zaradi nesoglasij o tem, kdo bo vodil poljsko in največjo srednjeevropsko zavarovalnico PZU. Kakor je za nemško državno novičarsko spletišče Deutsche Welle pojasnil politolog Jan Muś z varšavske univerze Vistula, so bile v dosedanji vladi tri struje, dve »ideološki« in »menedžerska«, ki je poskušala vzpostavljati ravnotežje napram vladnim »ideologom«, na njenem čelu pa da je bil prav minister, ki so ga zdaj izbrali za novega premiera.
Impresivni življenjepis
Življenjepis Morawieckega je impresiven. Že v zgodnjih najstniških letih ga je preganjala in pretepala tajna policija, ker je kopiral in raznašal prepovedane disidentske publikacije, v ilegali tiskal novičarske izdaje Solidarnosti, bil urednik opozicijskih glasil in študentski aktivist, ki je sodeloval pri »okupaciji« univerze v Wrocławu.
Tudi njegova akademska kariera vzbuja občudovanje: diplomi iz zgodovine in ekonomije, pa še MBA na treh poljskih univerzah, podiplomski študiji v Baslu in Hamburgu in na dveh ameriških univerzah, profesorski položaj na dveh poljskih univerzah, mesto vodilnega bančnega in makroekonomskega raziskovalca na univerzi v Hamburgu … Od leta 1998 je delal za tretjo največjo poljsko banko Bank Zachodni WBK, ki jo je tudi vodil od leta 2007 do svojega imenovanja v vlado.
A častni konzul republike Irske Morawiecki je bil aktiven tudi v resni politiki, saj se je kot član poljske pogajalske skupine boril za ugodnejše, zlasti finančne pogoje pri njihovem vstopanju v Evropsko unijo.
Vodenje poljske vlade bo prevzel Mateusz Morawiecki. Foto: Reuters
Proti utajam davkovZdaj se med poznavalci poljskih notranjepolitičnih razmer ne lomijo kopja le o tem, ali bo novi premier še ena marioneta, ki jo bo daleč od oči javnosti usmerjal Kaczyński. Zdi se, da analitiki niso enotnega mnenja niti o tem, kakšna je dejanska svetovnonazorska usmeritev Morawieckega, ki je doslej veljal zlasti za gorečega borca proti utajam davkov.
Eni ga razglašajo za gorečega zagovornika svetosti tržnih mehanizmov ali celo nekakšnega poljskega Macrona, ki da se bo podobno kot francoski predsednik, razpet med tradicionalnimi težnjami po večji moči države in liberalnimi zahtevami za popolno tržno svobodo, kot nekdanji bankir vsekakor odločil za slednje.
Nasprotno ga kritiki obdolžujejo etatizma. Kot vzorčni primer njegovega »keynesjanstva« navajajo njegovo zamisel, ki je v javnosti dobila ime »načrt Morawieckega«. Predstavil jo je pred dobrim letom, z njo pa naj bi »okrepili poljski kapital« in povečali gospodarsko rast s tem, da bodo v inovacije in tehnologijo vložili bilijon zlotov (238 milijard evrov), ki jih bodo zbrali tudi s pomočjo evropskih in mednarodnih finančnih ustanov. A z njo financirajo tudi ambiciozni vladni program socialne pomoči prebivalstvu in spodbujanja družin z dvema ali več otroki. »Načeloma zagovornik svobodnega trga je kot finančni minister Morawiecki rade volje zapravljal javni denar za stimuliranje domače potrošnje,« so včeraj zapisali v komentarju spletišča Deutsche Welle.
