Tiskane izdaje
Svoj načrt so pripravili neodvisno od politike, ki bo svoje prve rešitve predstavila v prihodnjih mesecih. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta napovedala prve predloge že za marec. Predvidoma bodo prve rešitve sprejete junija. Prvi predlogi nemških strank, ki naj bi sestavile veliko koalicijo, so pozitivno odmevali.
Sprava med solidarnostjo in tržno disciplino
Logika štirinajstih ekonomistov, ki so pripravili svoj predlog reforme, je bila sprava med delitvijo tveganj in solidarnostjo, kakršno si želi jug, in tržno disciplino s strogim spoštovanjem pravil, ki je temelj odzivanja severnih članic z Nemčijo na čelu.
Izhodišče strokovnjakov, ki so pripravila skoraj 30-stranski dokument, je bilo, da ima območje z evrom še vedno hude težave »s kritično šibkostjo, ki je posledica slabo zasnovane fiskalne in finančne arhitekture«.
Predvsem v obdobju, ko območje z evrom po skoraj desetletni stagnaciji okreva, po mnenju avtorjev ne bi smeli počivati na lovorikah, ampak sprejemati konkretne odločitve. Tveganja namreč ostajajo velika, saj je tudi raven državnega dolga, slabih posojil in izpostavljenosti bank v domačih državah velika.
Avtorji študije, ki je bila vnaprej predstavljena bruseljskim predstavnikom vodilnih evropskih časopisov, tudi Dela, želijo popraviti hude napake, ki so se pokazale med krizo. To so usodne povezave težav bank z državami (javnimi financami), neučinkovita fiskalna pravila na ravni EU, nemoč območja z evrom za spopadanje z insolventnimi državami drugače kot s kriznimi posojili s strogimi pogoji.
Kompromis med francosko in nemško vizijo
V svojem predlogu so strokovnjaki naredili kompromis med francosko in nemško vizijo, ki je očitna tako v politiki kot v sami stroki. Avtorji tega sicer ne razlagajo kot kompromis, ampak kot napredek skozi razpravo z različnimi stališči.
V bančnem in finančnem sektorju predlagajo močnejši sistem reševanja bank, v katerem bi krizni mehanizem ESM deloval kot finančna varnostna mreža. Vpeljana bi bila evropska shema za jamstva za depozite varčevalcev.
Glede fiskalnih pravil zahtevajo več strogosti. Vsakršno zadolževanje nad omejitvijo, ki bi bila postavljena neodvisno in po objektivnih merilih, bi bilo mogoče samo s prodajo slabših (junior) obveznic, ki bi bile dražje, ker so bolj tvegane in v primeru prestrukturiranja dolgov bi bile prve na vrsti za reze.
Avtorji so zasnovali jasen sistem za obravnavo insolventnih držav, ki svojih težav ne morejo rešiti s pogojevanimi posojili. Pravilo, da nobena članica ne sme finančno reševati druge (no bailout rule), bi moralo ostati strogo verodostojno. Med drugim predlagajo omejitve za zadolževanje držav pri domačih bankah. Velika koncentracija takšnih posojil je namreč med krizo povzročala veliko ranljivost.
Zasnovali so tudi sistem odzivanja v primeru velikih šokov v posameznih članicah. Predlagajo ustanovitev sklada, v katerega bi članice vsako leto vplačale 0,1 odstotka BDP. Pomoč bi se sprožila, denimo, v primeru nenadnega zvišanja stopnje nezaposlenosti. Pogoj za pomoč bi bili spoštovanje fiskalnih pravil in priporočil evropske komisije.
Nesprejemljivo za severni blok
Čeprav so predlogi skupnih, evrskih obveznic načeloma nesprejemljivi za severni blok, so v skupini zasnovali zamisel o posebnem papirju, ki bi bil nekakšna alternativa nacionalnim obveznicam. Vpeljan bi bil pod strogimi pogoji, njihova korist pa bi bila tudi omejevanje širjenja nevarnosti v primeru prestrukturiranja dolgov.
Načrtno se s prihodnjim institucionalnim okvirjem niso ukvarjali veliko. Nasprotujejo pa rešitvam, po katerih bi bilo združeno nadziranje spoštovanja proračunskih pravil in odločanje o sankcijah, saj da morata biti tožilec in sodnik ločena. Tudi ideja, da bi bila evropski finančni minister kot član evropske komisije tudi vodja skupine z evrom, se jim zdi napačna.
V skupini so med drugim Clemens Fuest (Ifo), Jean Pisani-Ferry (Bruegel), Isabel Schnabel (strokovnjakinja v odboru petih nemških gospodarskih modrecev), Phillippe Martin (Sciences Po) Hélène Rey (London Business School), Marcel Fratzscher (Nemški inštitut za gospodarske raziskave).
