Tiskane izdaje
Bruselj - Sistem obveznih kvot za prerazporeditev 40.000 sirskih in eritrejskih prosilcev za azil iz Italije in Grčije po drugih članicah EU najbrž ne bo kmalu sprejet, saj imajo članice še preveč različna stališča.
Notranji ministri članic Unije na zasedanju v Luxembourgu niso odločali o predlogu evropske komisije, ki predvideva obvezne kvote za razbremenitev Italije in Grčije, toda slišati je bilo predvsem zadržke. Nemčija in Francija, ki sta načeloma pripravljeni sprejeti sistem obveznih kvot, sta zahtevali, da bi morali bolj upoštevati, koliko beguncev so posamezne države sprejele prejšnja leta. To bi pomenilo, da bi nekdaj socialistične članice, v katere se zateka le malo beguncev, morale sprejeti še več prosilcev.
Na vzhodu že tako vse članice zavračajo predlog evropske komisije, saj da bi sprejem in število sprejetih oseb morala temeljiti na prostovoljni odločitvi. Tudi Slovenija zavrača sistem obveznih kvot, po katerem bi morala sprejeti okoli 500 Sircev in Eritrejcev. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je navedla kopico pomanjkljivosti predloga. Sprejem več beguncev, kot dopuščajo integracijske, administrativne in druge zmogljivosti držav, da bi imel negativne posledice. Opozorila je tudi na varnostni vidik in nevarnost infiltracije teroristov.
Usoda gospodarskih beguncev
Nemški notranji minister Thomas de Maizière je pozdravil pripravljenost članic iz vzhodne in srednje Evrope na prostovoljno sodelovanje pri delitvi bremen. Berlin in Pariz z roko v roki zagovarjata stališče, da bi med članicami morali prerazporediti le begunce, ki bi lahko bili upravičeni do azila. Po besedah Maizièra bi drugi begunci, »ki so prišli iz razumljivih, a z azilom nepovezanih gospodarskih razlogov«, morali ostati v Grčiji in Italiji. Od tam bi jih morali z evropsko pomočjo vrniti v njihovo domovino ali regijo.
Tudi Italija se je strinjala z vračanjem gospodarskih beguncev. Kako bi takšne korake lahko izpeljali v praksi, je negotovo. Rim se je v zadnjih dneh zapletel v nesoglasja s Parizom, ki noče, da begunci, ki pridejo v Italijo, nadaljujejo pot v Francijo. Po tako imenovanem dublinskem sistemu je za prosilca za azil pristojna država, v kateri je prvič stopil na evropska tla. Maizière se je postavil na francosko stran, češ da obstaja povezava med Dublinom in schengenskim režimom. »Če ni odgovornosti, se lahko zgodi, da bo konec svobodnega pretoka v Evropi,« je opozoril. Razprava o begunskih kvotah se bo nadaljevala na vrhu EU prihodnji teden.
