Na srečanju z Obamo, a z mislimi pri Trumpu

Berlin − Kanclerka Angela Merkel danes ni gostila le odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame, ampak so se ameriško-nemškemu vrhu priključili še voditelji Francije, Italije, Španije in Velike Britanije. Vse je najbolj zanimala usoda ZDA, Evrope in sveta po zmagi Donalda Trumpa.

Ker so redki napovedali zmago republikanskega predsedniškega kandidata, se številni evropski sredinski politiki še bolj bojijo za svoj položaj in politično-socialni mir v svoji državi. Štirje od teh so v petek pohiteli v Berlin.

Četrtega decembra bo najprej na preizkušnji italijanski premier Matteo Renzi, ki je za ustavne spremembe o lažjem političnem odločanju razpisal referendum. Aprila in maja bodo volili Francozi in Marine Le Pen iz Nacionalne fronte že napoveduje predsedniku Françoisu Hollandu »zmago ljudstva nad elitami«. Poleg španskega voditelja Mariana Rajoya, ki se prav tako sooča s skrajneži na levi in desni, je prišla v berlinsko kanclersko palačo celo britanska premierka Theresa May, ki bi jo kot izvajalko brexita morali upravičeno manj skrbeti domači nacionalisti. A je Trump v svojem zlatem newyorškem nebotičniku še pred njo sprejel nacionalista Nigela Faragea. Na grozo drugih evropskih voditeljev se je oče britanskega izstopa iz EU norčeval, da se bo prihodnjemu ameriškemu predsedniku ponudil za veleposlanika v Bruslju.

Iskanje receptov proti »trumpizaciji« Evrope

Tem odločitvam je treba dodati skorajšnjo avstrijsko predsedniško dilemo in volitve na Nizozemskem, brez skrbi zaradi hitrega vzpona nacionalistov ne more biti niti gostiteljica, saj bo Nemčija volila jeseni. Po prvem »človekoljubnem imperativu« do beguncev kanclerka odgovarja na hiter vzpon nemških nacionalistov z omejevanjem in vračanjem beguncev, recepte proti »trumpizaciji« Evrope pa mrzlično iščejo tudi drugi voditelji strank, ki so še nedavno veljale za trdno ljudske. Zato danes v Berlinu niso ugibali le o Ukrajini, Islamski državi in begunski krizi, ampak tudi o usodi čezatlantskega zavezništva, Evrope in vsega sveta.

Krščanskodemokratska voditeljica, ki ji nekateri že pripisujejo odločitev za ponovno kanclersko kandidaturo, zaradi naštetih in drugih napovedujočih se kriz stavi na tesnejše evropsko sodelovanje. »En sam človek ne more rešiti vsega, močni smo samo skupaj,« je povedala na tiskovni konferenci. Njena zadolžitev je služenje prebivalcem Nemčije, kar po njenem vključuje prizadevanja za povezanost in uspeh Evrope.

Ko je predsednik Barack Obama­ v četrtek opozoril naslednika Donalda Trumpa, naj odgovori na morebitno rusko odstopanje od mednarodnih norm in vrednot, so se v Berlinu zbrani evropski voditelji dogovorili o nadaljevanju sankcij proti Rusiji zaradi ukrajinske krize do uresničitve dogovorov iz Minska. Sirijo, Rusijo in Iran so pozvali k takojšnji ustavitvi napadov na Alep in zagotovitvi proste poti za človekoljubno pomoč.

Ustavitev spopadov in diplomatska prizadevanja so po njihovem edina možnost za rešitev konflikta, zaradi katerega so lani begunci preplavili Evropo. Kanclerka je že priznala Obami, da ZDA nosijo največje breme Nata, in izjavila, da morajo evropske države zmanjšati neravnovesje obrambnih stroškov.