»Obe strani blefirata. Dogovor bo sprejet«

Atene – Profesor Aristedes­ Hacis na Atenski univerzi poučuje filozofijo, pravo in teorijo institucij. Velja za ­kritika celotne politične scene. Z ženo ­urejata spletni portal ­ www.greekcrisis.com, na katerem objavljata najbolj relevantne mednarodne zapise o dogajanju v Grčiji. Pogovarjala sva se v profesorskem klubu univerze, kjer vlada aristokratsko­ vzdušje. »To je otok miru in reda sredi atenskega kaosa. Zelo rad sem tu,« je za začetek povedal vplivni analitik.

Obe strani blefirata. Vsi blefirajo ... Dogovor bo sprejet.

Spadam v res malo manjšino Grkov in tudi Evropejcev, ki so optimistični. Vse izjave, ki smo jih slišali in prebrali v zadnjih dneh in tednih, so del te igre. Tako s strani grške vlade kot s strani posojilodajalcev. To je del pogajalskega procesa. Vedeti morate, da potekata vsaj dva takšna procesa. Prvi je pogajanje med grško vlado in njenimi mednarodnimi partnerji. Drugi pogajalski proces je dogovarjanje znotraj vladajoče Sirize. Aleksis Cipras se z drugimi vodilnimi ljudmi iz stranke dogovarja z bolj levim delom Sirize, ki že nekaj časa nasprotuje kakršnimkoli pogajanjem pod obstoječimi pogoji. Rezultat drugih pogajanj bo vplival na rezultat prvih in na dokončni dogovor.

Ključni elementi dogovora so znani. Veliko davkov. To bo za Grčijo katastrofalno. Zelo malo rezov v javno porabo, kar je po mojem nezaslišano. Precej privatizacije. To je na neki način hecno, saj so se vse prejšnje vlade izogibale privatizaciji, zdaj pa bo vanjo prisiljena leva vlada, ki nasprotuje privatizaciji. A Sirizina vlada nima dosti izbire. V privatizacijo bo prisiljena, če hoče priti vsaj do nekaj denarja. Veliko lažje je prodati javno lastnino, kot odpustiti množico javnih uslužbencev. Politična cena je nižja. Da, resnično mislim, da bo Siriza zelo aktivna v privatizacijskih postopkih.

To je skoraj neverjeten ­paradoks ...

Seveda. A v današnji Grčiji je vse paradoksalno.

Če se vrneva k dogovoru - verjetno bo del tega tudi reforma pokojninskega sistema. Ta, ki ga imamo zdaj, je tempirana bomba. Leta 2006 je bila povprečna starost za upokojitev v javnem sektorju 56 let. Razlika z drugo Evropo je ogromna. Predvsem pa je ogromna v primerjavi s povprečno upokojitvijo v zasebnem sektorju, kjer ta presega 60 let.

Imamo najbolj nepravičen pokojninski sistem v Evropski uniji. Iz zasebnega sektorja prihaja 1,5 milijona brezposelnih. 90 odstotkov jih nima nadomestkov za brezposelnost. O njih ne govori nihče. Prva stvar, ki jo je Sirizina vlada naredila, je bila ponovna zaposlitev odpuščenih javnih uslužbencev. Zakaj? Ker je to pomemben del njihovega volilnega telesa. Skupaj z upokojenci iz javnega sektorja. To je nezaslišano.

Če citiram prijatelja: Siriza se obnaša kot Pasok, le da je brez denarja?

Točno tako. A kot 'zgodnji' Pasok.

Moja dolžnost - kot intelektualca - je kritizirati oblasti. Katerekoli. Toda Siriza dela velike napake. Grški trg delovne sile ne potrebuje dodatnih reform in fleksibilnosti. S 25-odstotno brezposelnostjo in znižano ceno dela je že precej fleksibilen ... Res ne razumem, zakaj vztrajajo pri reformi trga dela. Grški trg je zrel za investicije. Delovna sila ni problem. Problematična je 'protektivnost' trga. V Grčiji kaj takega, kot je razvojna ekonomska platforma, sploh ne obstaja. Naše makroekonomsko okolje je gnusno. Dogovor s posojilodajalci bi moral to ­spremeniti.

Druga stvar je, da nas naši partnerji ne jemljejo več resno. Naveličali so se nas. Zato znova vztrajajo pri vsesplošnih rezih, ki so že do zdaj naredili veliko škodo in so nepravični. Namesto dodatnega dviga davkov bi Grčija morala odpreti svoje tržišče, ki je najbolj zaprto v Evropski uniji. Ti tržni predpisi ščitijo tudi mene, saj sem tudi odvetnik, odvetniški poklic v Grčiji pa je še posebej zaščiten. Odvetnikom, mimogrede, sploh ni treba plačevati­ pokojninskih prispevkov. Neverjetno in unikatno.

Kako vidite ostro vedenje svojih 'mednarodnih partnerjev', ki smo jim še pred kratkim rekli trojka? Zdi se, da tudi oni ne vedo točno, kaj bi storili.

Med njihovim vedenjem in vedenjem grške vlade je kar nekaj podobnosti. Utrujeni so. Storili bodo vse, da bodo za Grčijo porabili čim manj denarja. To pa brez reform ne bo mogoče. Če ne bo pametnega dogovora, bo grška kriza permanentna. Še nekaj let bomo potrebovali močne finančne infuzije. To je potrdila tudi parlamentarna proračunska služba. Če se bomo dogovorili in se bo sprostilo vseh 7,2 milijarde dolarjev pomoči, bomo ta denar zapravili že do konca letošnjega leta. Najprej bomo morali konec junija odplačati velik dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), potem pa julija sledita še dva velika obroka odplačila dolga Evropski centralni banki (ECB).

Svež denar bo vlada zagotovo prelila tudi v javni sektor, da zaščiti svojo volilno bazo - to bo politična poteza. V realno ekonomijo in razvojne bodo šle le drobtinice. To vsi vedo. Tako v Atenah kot v Bruslju. In to ne vodi nikamor. Iluzije so padle. Obe strani se bojita negotovosti, ki bi se pojavila, če ne bo dogovora. Nihče ne ve, kaj bi se dejansko zgodilo, hkrati pa na to, da bi se dogovorili, nenehno pritiskajo tudi Združene države. V Bruslju se bojijo, da bi morebiten grexit deloval z učinkom domin. Ne le ekonomsko, ampak tudi politično, kar bi lahko pripeljalo do začetka razpada ne le evrskega območja, ampak tudi evropskih integracij.

Evropska unija je zelo krhka. Živimo v izjemno tekmovalnem in dinamičnem svetu, EU pa je počasna, stara, neodzivna in čedalje bolj nekonkurenčna. V Uniji je ogromno razlik. Na vseh ravneh. Morebiten grški šok bi močno vplival na razmerja v Uniji.

Se Siriza pripravlja na bankrot 
in izhod iz evrskega območja?

Upam, da ne. Verjamem, da so to možnost zavrgli že pred volitvami. Možnost bankrota uporabljajo kot politično in pogajalsko orodje. Kot grožnjo. A dvomim, da se bo kaj takega zgodilo - alternative dogovoru preprosto ni. Rusija je jasno sporočila, da nam ne bo dajala posojila. Zanimanje kažejo Kitajci, ki pa jih zanimajo samo lastne investicije. Kar pa še ne pomeni, da niso dobrodošli (smeh) ...

Vseeno predpostaviva, da bi Grčija razglasila bankrot in odšla iz evrskega območja. Kaj bi se zgodilo?

Katastrofa. Grčijo pesti hudo pomanjkanje samopreskrbe. In to na ključnih poljih: pri hrani, zdravilih in energiji. V primerjavi s tem, kar bi v primeru bankrota doletelo Grčijo, bi bila Argentina po bankrotu leta 2001 videti kot raj na Zemlji. Grčija nima produkcijske baze in svoje industrije. Naš zasebni sektor je zelo šibak. Zasebna ekonomija, ki je v Grčiji pred krizo najbolj cvetela, je bila neposredno povezana z državo. Po padcu države je padel tudi zasebni sektor. Ste vedeli, da je zadnji denar od posojilodajalcev v Atene prišel avgusta lani? Od tedaj nič. Grška vlada je že zdaj de facto bankrotirana. Podjetje, ki tiska šolske učbenike in s katerim sodelujem, je dobilo zadnje plačilo od šolskega ministrstva leta 2013. Država jim dolguje za zadnji dve leti. To je tipična zgodba.

Edino, kar država redno plačuje, so plače javnim uslužbencev in pokojnine. Mi, javni uslužbenci, smo svete krave. Še nikoli se ni zgodilo, da ne bi bilo plač. Plače so se med krizo znižale za približno tretjino, a vedno smo jih dobili. Celo med drugo svetovno vojno, ko smo bili pod nemško okupacijo, so bile plače javnih uslužbencev redne. Ko bo zmanjkalo denarja za plače v javnem sektorju, se bo zgodil spektakel, ki bo mejil na državljansko vojno. Zato se to ne bo zgodilo. To namreč vedo tudi naši posojilodajalci. Zato je vse skupaj ena velika predstava za javnost. Pogajanja so, kot rečeno, čisti blef. Tako poskuša Siriza umiriti svoje bolj radikalno krilo.

Približujejo se odločilni dnevi, Atene pa so bolj mirne kot kadarkoli v zadnjih osmih letih. Kako je to mogoče?

Res je. Tako malo tesnobe ni bilo že dolgo. Se vam Atene zdijo kot mesto v krizi?

Seveda!

Pričakoval sem drugačen odgovor. Glede na to, da se je naše gospodarstvo skrčilo za četrtino, kot da bi imeli vojno, se še dobro držimo ... Verjetno zaradi črne ekonomije in tradicionalne institucije grške družine.

V Grčiji vlada humanitarna ­katastrofa!

Po šestih letih krize in rezov to ni presenetljivo. A prejšnji, zaradi praznika podaljšan vikend je iz Aten na morje in podeželje odšlo rekordno število ljudi. To me čudi. Ob tem ima vlada zelo veliko podporo. Takoj ko bo - če bo - posegla v plače javnih uslužbencev in pokojnine, se bo to spremenilo. 'Rejtingi' lahko zelo hitro padejo.
Res pa je, da se Aleksis Cipras hitro uči in prilagaja razmeram. A kljub karizmi ni velik voditelj. Grčija je imela v zgodovini dva, mogoče tri velike voditelje, ki so bili pripravljeni prevzeti zgodovinsko tveganje in se soočiti s posledicami. V današnjih časih velikih voditeljev ni več. Preveč smo informirani, da bi bilo to mogoče. Internet marsikaj razkrije v realnem času.

Čeprav nisem volil Sirize, si želim, da bi ta vlada preživela svoj celotni mandat. Ali vsaj tri leta. In seveda izpeljala reforme, ki bodo prekinile zdajšnje nemogoče ­stanje.

Kaj se bo zgodilo 30. junija?

Ali takrat enkrat ... Sprejet bo dogovor. Morda malo kasneje, ko bo pol Grčije na dopustu in bodo možnosti za proteste najmanjše (smeh) ...