Tiskane izdaje
»V zadnjih nekaj letih smo imeli zelo dobre odnose s Srbijo in Slovenijo,« je konec prejšnjega tedna Sergej Lavrov povedal za novičarsko spletišče Euronews. Poudaril je, da je bil Balkan za Moskvo vedno »zgodovinski partner«, odnosi med Rusijo in državami v tej regiji pa da se niso skalili, čeprav »skoraj ni države na Balkanu, v kateri ne bi ameriški veleposlanik s pomočjo svojih evropskih kolegov kdaj zahteval, naj prenehajo biti prijatelji z Rusijo«. To, da je Slovenija kljub članstvu v Natu in EU ohranila prijateljske stike z Rusijo, je oktobra lani med obiskom v Moskvi v pogovoru za rusko državno agencijo Sputnik potrdil tudi sedanji Lavrovov gostitelj, slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Ta je že takrat napovedal, da bo Lavrov letos vrnil obisk, ki naj bi sovpadel z odprtjem »raziskovalnega inštituta o drugi svetovni vojni« v Mariboru.
Dolgoletni prvi mož ruske diplomacije, ki se bo po obisku v Sloveniji odpravil na dvodnevni obisk v Srbijo, je prišel po tem, ko je svoje nacionalne barve branil na tradicionalni mednarodni varnostni konkurenci v Münchnu. Kakor so ugotavljali ruski mediji, tam ni bilo nobenega premika v novi hladni vojni, ki se je med Zahodom in Rusijo razbesnela po zadnji krizi v Ukrajini. Zahodni govorci so Moskvo spet obtoževali zaradi »aneksacije Krima«, »vdora v Donbas«, vmešavanja v volitve v ZDA in po evropskih državah, podpore »sirskemu režimu«, kršenja sporazumov o omejevanju oborožitve in napadov v kibernetičnem prostoru.
Temu seznamu je nekaj novega dodal le predsednik Ukrajine Petro Porošenko, ki je razglasil, da je tudi za migrantski val v Evropi kriva Rusija, so včeraj zapisali v ruskem časniku Kommersant. Kot ponavadi Lavrov ni ostal dolžen svojim zahodnim »partnerjem«, ko je tudi sam ponovil ruske očitke Zahodu. Ti so kopičenje vojske in razširjanje vojaške infrastrukture na vzhodnih mejah Nata, rušenje strateške stabilnosti z vzpostavljanjem ameriškega sistema protiraketne obrambe, načrtovanje zamenjav Zahodu »neljubih režimov« ter poskusi izsiljevanja skupnih sosed, tako tistih iz nekdanje Sovjetske zveze kot tistih z Balkana, da se morajo odločiti, ali so za Zahod ali Vzhod.
»Dokler ne vidimo dejstev, so vse to zgolj prazne marnje«
Lavrov se je v Munchnu odzval tudi na odločitev ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, da sproži kazenski postopek proti trem ruskim podjetjem in 13 ruskim državljanom zaradi domnevnega vmešavanja v zadnje ameriške predsedniške volitve. »Dokler ne vidimo dejstev, so vse to zgolj prazne marnje,« je odgovoril Lavrov v bavarski prestolnici na vprašanje novinarja britanskega tednika Economist. Rusija vztrajno in odločno zanika, da se je vpletala v volitve v ZDA, odnosi med Moskvo in Washingtonom pa so se po izvolitvi Donalda Trumpa, ki je bil napovedoval otoplitev ameriško-ruskih odnosov, le še poslabšali.
V programu jutrišnjega Lavrovovega obiska v Sloveniji ni predvidenega srečanja s predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem, ki je takoj po tem, ko so Američani za novega poglavarja Bele hiše izvolili »slovenskega zeta«, v pogovoru za ameriško agencijo AP izjavil, da bi lahko država, v kateri se je rodila nova prva dama ZDA, »postala most med obema supersilama«. Na delovnem obisku bo Lavrova poleg gostitelja Erjavca srečal še predsednik države Borut Pahor, ki je v pogovorih s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom Slovenijo, kjer sta se prvič sestala Putin in nekdanji ameriški predsednik George Bush mlajši, že nekajkrat ponudil tudi kot mesto prvega resnega srečanja med sedanjima voditeljema jedrskih supersil.
Perspektive razvoja odnosov med Rusijo in Slovenijo
Kakor je konec prejšnjega tedna napovedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, njen šef na današnjih pogovorih v Sloveniji načrtuje »oceniti stanje in perspektive razvoja dvostranskih odnosov ter možnosti poglobitve sodelovanja na političnem, trgovinsko-gospodarskem in humanitarnem področju«.
Nekaj podobnega so sporočili tudi s slovenskega zunanjega ministrstva, hkrati pa dodali, da bodo na dnevnem redu tudi pogovori o ukrajinski krizi ter dogajanju na Bližnjem vhodu in Balkanu. Zaharova je v četrtek poudarila, da bodo med obiskom njenega šefa v Sloveniji veliko pozornosti namenili »sodelovanju na vojaško-spomeniškem področju, predvsem v kontekstu odprtja in delovanja mednarodnega centra za proučevanje druge svetovne vojne v mestu Maribor«.
Lavrov je bil v slovenski »severni prestolnici« Mariboru že julija 2014, pred njegovim takratnim obiskom pa se je zgodilo tisto, o čemer je pred dnevi govoril v intervjuju za Euronews. Takrat je njegov gostitelj Erjavec priznal, da so z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani prišli »signali«, naj odpovedo obisk ruskega zunanjega ministra v Mariboru. »A sem pozneje od svojega ameriškega kolega Johna Kerryja dobil odgovor, da ni nobenih ovir in da ZDA dialog podpirajo,« je dodal Erjavec.
Prvi ruski diplomat se je pred štirimi leti v Mariboru udeležil simboličnega odprtja še nezgrajenega Muzeja nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike. »Ganjen sem, slovenski prijatelji, tako človeško, povsem neformalno slovesnost ste pripravili,« je takrat izjavil ruski zunanji minister. A to so bili še časi, ko se je Lavrov z gostitelji pogovarjal tudi o resnem poslovnem projektu, ki naj bi ruski zemeljski plin pripeljal vse do Slovenije. Čeprav sta takrat tako ruski kot slovenski zunanji minister napovedovala, da bodo Južni tok gotovo zgradili, je projekt neslavno propadel.
