Tiskane izdaje
Bruselj – Čeprav je od imenovanja Martina Selmayrja na položaj generalnega sekretarja evropske komisije minilo že več kot mesec dni, se v bruseljskih krogih še vedno pojavljajo nova razkritja in konca razprave o kadrovskih kupčijah ni videti.
Očitno urejanje zadev v zvezi s Selmayrjem poteka še ob koncu tedna. Denimo: nekaj pojasnil v zvezi z imenovanjem je evropska komisija objavila kar v noči na nedeljo. Jedro zadnjega odziva so odgovori na 134 vprašanj evropskih poslancev, ki so zahtevali pojasnila o kočljivih temah o imenovanju Selmayrja. Skladno z vsemi pričakovanji je evropska komisija razložila, da je bilo vse v najlepšem redu. To, da so Selmayra po uradnem postopku najprej imenovali za namestnika in nekaj minut pozneje še za generalnega sekretarja, naj bi bilo povsem običajno.
Šele tistega dne je postalo znano, da je dotedanji generalni sekretar, Nizozemec Alexander Italiener, že pred leti naznanil predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, da se bo poslovil. Evropski komisarji, ki so o zadevi odločali, so bili z zamenjavami seznanjeni šele na dan odločanja. V evropskem parlamentu, njegovem odboru za proračun, so se odločili, da bodo celotni aferi prišli (čim bolj) do dna. Na zaslišanje so povabili za kadre pristojnega evropskega komisarja Güntherja Oettingerja in po dveh urah in razprav posebnih novosti ni bilo.
Oettinger je priznal, da Selmayr nima le močnih, temveč tudi šibke strani. A za imenovanje na funkcijo je imel vse strokovne in osebnostne kvalifikacije. Na kočljiv kontekst je opozorila predsednica odbora Ingeborg Gräßle, ki prihaja, tako kot tudi komisar Oettinger, iz nemške krščanskodemokratske unije (CDU). Tako sploh ni bil objavljen razpis za visoko funkcijo. Poleg tega je Selmayr kot bolj kabinetni kot karierni uradnik res bliskovito napredoval in za zahtevno funkcijo generalnega sekretarja nima posebno veliko menedžerskih izkušenj.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker (levo) je menda zagrozil z odstopom, če Martin Selmayr odide. Foto: AFP
Poročevalec evropskega parlamenta za transparentnost, integriteto in odgovornost institucij EU Sven Giegold iz Zelenih je po zaslišanju opozoril, da si Oettinger »zatiska oči pred izgubljanjem ugleda, ki ga doživlja Evropa s takšnimi nepreglednimi kadrovskimi odločitvami«. Iz vsega skupaj, skupaj z izbiro postopka, po katerem ni bilo treba objaviti razpisa, noče potegniti nauka. Na takšen način, da Oettinger pred evropskimi volitvami prihodnje leto zagotavlja pomoč evroskeptikom. Če je bilo to skladno s pravili, bi morali spremeniti pravila, je prepričan Giegold.
Junker grozil z odstopom
Oettinger je prvič pokazal pripravljenost na reformo sistema takšnih imenovanj, saj da nihče ne more biti srečen po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih tednih. Odpirajo se še nova vprašanja. Belgijski časnik Le Soir opozarja, da je Selmayr konec februarja v intervjuju za njih povedal, da je že novembra vedel za Junckerjeve načrte. Evropska komisija trdi, da je ta možnost postala konkretna šele dan pred imenovanjem. Od poslancev bo dobila še dodatna vprašanja in v evropskem parlamentu naj bi o resoluciji o tej temi glasovali aprila.
V javnosti so se že pojavili namigi, da je Juncker pred voditelji iz Evropske ljudske stranke prejšnji teden grozil z odstopom, če bo njegov najožji zaupnik Selmayr odšel. Juncker se je potem na vrhu EU šalil, češ, sem edini, ki ga lahko zaprosim za odstop, zato Selmayr ne bo odstopil. Tako da je tudi vprašanje o Junckerjevem odstopu odveč. Niti nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron si z bruseljskimi težavami s Selmayrjem ne belita glave.
Merklova je morala razlagati o neutemeljenosti očitkov, da je preveč Nemcev na vodilnih položajih v strukturah EU. Navsezadnje, Selmayr da deluje predvsem evropsko, in ne po nareku Berlinu. Ceni pa njegovo učinkovitost, kakršne v EU sicer ni veliko. Selmayr na očitke sploh še ni odgovarjal. Zgolj na branju z avtorjem »bruseljskega« romana Die Hauptstadt Robertom Menassejem je menda namigoval, da so v ozadju napadov tisti, ki želijo škodovati podobi evropske komisije. Predvsem v britanskem tisku da je bilo veliko negativnega pisanja ...
