Obsodba Turčije, Sirije in Rusije ter opozorilo ZDA

Nemčiji gre tako dobro kot še nikoli po združitvi, javna razprava v državi pa je vse bolj groba in strahovi vse večji.

Objavljeno
21. marec 2018 22.49
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Čeprav gre Nemčiji­ zelo dobro, mnoge skrbi prihodnost, je poudarila kanclerka­ Angela Merkel. Vzrok za to je tudi po njenem mnenju begunska kriza, ki državo tako obremenjuje in razdvaja, da se lahko »banalen stavek zmogli bomo« znajde v središču nasprotovanja.

Krščanskodemokratska prvakinja, ki se ji je ustanovitev nove vlade posrečila šele 171 dni po volitvah, je navedla rekordno zaposlovanje ter rast davčne bere in investicij, med drugim v izobraževanje in raziskovanje, in to kljub temu, da že nekaj let ne ustvarjajo novih dolgov. Vodilni ekonomisti se strinjajo in tudi v prihodnjih mesecih pričakujejo visoko gospodarsko rast. V münchenskem inštitutu Ifo letos pričakujejo 2,6-odstotno in prihodnje leto 2,1-odstotno rast, oboje je povezano z opaznim nižanjem davkov v ZDA in rastjo v evrskem območju. Napovedujejo tudi nadaljnjo rast plač, čeprav gospodarstvo skrbijo grožnje o povečanju carin v čezatlantski trgovini ter krepitev evra v primerjavi z dolarjem. Med začasnimi spodbudnimi učinki navajajo investicijske načrte nove vlade, četudi so razočarani nad pomanjkanjem davčnih in drugih reform.

Skupni evropski azilni sistem

Tudi kanclerka je poudarila, da gre Nemčiji tako dobro kot še nikoli po združitvi, a je javna razprava v državi vse bolj groba in strahovi vse večji. Najpomembnejši vzrok za to je begunska kriza, je priznala krščanskodemokratska političarka, ki je pred tednom dni ustoličila svojo četrto vlado in tretjo veliko koalicijo s socialdemokrati. Poudarila je, da so jo »napačno in naivno« podcenjevali, čeprav so jo na koncu vendarle obvladali. Omenila je ignoriranje sirske krize in pomanjkljivosti dublinskega azilnega sistema, pa tudi kronično pomanjkanje sredstev za pristojne agencije OZN. Zdaj se Angela Merkel zavzema za boljše varovanje evropskih meja in skupni evropski azilni sistem, njena Nemčija pa bo še naprej sprejemala pomoči potrebne, a bodo morali tisti, ki nimajo pravice do pomoči, zapustiti državo. Drugi se bodo morali integrirati.


Begunska kriza razdvaja Nemce. Foto: Jure Eržen/Delo

Kanclerka se je dotaknila tudi vroče razprave o islamu v nemški družbi. Notranji minister in nekdanji bavarski premier Horst Seehofer je razburil z izjavo, da islam ne sodi v Nemčijo, vanjo po njegovem sodijo le pri njih živeči muslimani. Krščanskosocialnega­ politika je v javnomnenjski razi­skavi, objavljeni v časopisu Die Welt, podprlo 76 odstotkov vprašanih, kanclerka pa kljub temu meni, da je zaradi 4,5 milijona muslimanov del Nemčije tudi islam. Čeprav tudi ona ne dvomi o tem, da je zgodovinski značaj države krščanski in judovski, je dostojanstvo ljudi nedotakljivo in zapisano v temeljni zakon države.

Da se mnogi ne strinjajo s tem, kaže že dejstvo, da je kot predstavnik največje opozicijske stranke kanclerki odgovarjal parlamentarni vodja nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD) Alexander Gauland. Po njegovem prepričanju je Angela Merkel zaradi begunske politike v Evropi izolirana, saj številne države »popolnoma upravičeno« zavračajo sprejemanje beguncev. Zaradi tega je njen zadnji zaveznik francoski predsednik Emmanuel Macron, čigar predlogi o krepitvi EU po Gaulandovem prepričanju nakazujejo evropsko centralno državo. »Tega nočemo!« je dejal voditelj AfD. V ognju kritike se je spet znašla njegova stranka, saj po navedbah časopisa Die Zeit v parlamentu zaposluje skoraj 30 skrajno nacionalističnih posameznikov, nekateri izmed njih naj bi bili celo privrženci prepovedanih gibanj in skupin.


Vodja nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD) Alexander Gauland. Foto: Tobias Schwarz/AFP

Zmanjšanje družbene razdeljenosti

Kanclerka si bo še naprej prizadevala premagati razdeljenost nemške družbe in bo spodbujala njeno povezanost, med drugim s krepitvijo družin. Revščina med otroki je po njenem za tako bogato državo, kot je Nemčija, sramota, proti kateri se je treba boriti, a je predpogoj za socialne reforme cvetoče gospodarstvo. Po kanclerkinem prepričanju digitalizacija in globalizacija napovedujeta velike spremembe in nihče ne more jamčiti, da bo šlo Nemčiji tudi čez pet ali deset let tako dobro kot zdaj. Spomnila je na finsko Nokio, ki je bila nekoč vodilni proizvajalec prenosnih telefonov, danes pa pri tem ne igra pomembne vloge. Se lahko kaj podobnega zgodi z nemško avtomobilsko, strojno ali farmacevtsko industrijo? Kanclerka ni šla tako daleč, čeprav je omenila tudi odgovornost proizvajalcev avtomobilov za dizelsko krizo. Opozorila je na pomanjkanje kvalificirane delovne sile.

»Naša prihodnost je v povezanosti Evrope,« je dodala ter posvarila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki odkrito grozi industriji njene države in celine. Kazenske carine za jeklo in aluminij, ki jih napoveduje republikanski prvak, so po kanclerkinem prepričanju nezakonite in škodljive, v skrajni sili bodo potrebni protiukrepi. Nemška prvakinja je ostro obsodila tudi Turčijo, zaradi katere so v sirskem Afrinu mnogi izgubili življenje ali bili prisiljeni v izgnanstvo, Sirijo zaradi bombardiranja Vzhodne Gute in Rusijo, ki to opazuje.

Krščanskodemokratska političarka upa, da bodo ljudje ob koncu njenega četrtega mandata sklenili, da so Berlin izučili volilni rezultati leta 2017, da je družba postala bolj človeška, razkoli in polarizacije pa so se zmanjšali ali celo izginili. »Prepričana sem, da bo Nemčija zmogla,« verjame kanclerka. »In Nemčija smo mi vsi!«